Ko so dnevi krajši in večere prehitro pogoltne tema, se ne spremeni le naše razpoloženje, temveč tudi delovanje telesa. Manj svetlobe vpliva na hormone, energijo in spanec – in prav v tem obdobju ima čas večerje večji pomen, kot si večina ljudi predstavlja.
Naše telo deluje po notranji biološki uri, ki se ravna po svetlobi. Ko se zunaj stemni, začne proizvajati melatonin, hormon, ki nas pripravlja na počitek. Če v tem času zaužijemo težak obrok, telesu pošljemo nasprotujoče si signale. Namesto umirjanja mora aktivirati prebavo, kar pogosto vodi v slabši spanec, občutek teže in utrujenost naslednji dan, piše Jullands-Posten.
Med peto in sedmo uro zvečer
Strokovnjaki zato priporočajo, da je idealen čas za večerjo v zimskih mesecih med peto in sedmo uro zvečer. Takrat je presnova še dovolj aktivna, da hrano učinkovito predela, hkrati pa ima telo dovolj časa, da se pred spanjem umiri. Ključno je, da med večerjo in spanjem mineta vsaj dve do tri ure. Pozno večerjanje lahko povzroči slabši spanec, napihnjenost in nihanje krvnega sladkorja, dolgoročno pa vpliva tudi na telesno težo in hormonsko ravnovesje. Pozimi, ko je telo že naravno počasnejše, so ti učinki še izrazitejši.
Jejmo več zjutraj
Velikokrat se zgodi, da največji obrok dneva nezavedno prestavimo na večer. Toda telo si želi ravno obratno – več energije zjutraj in opoldne, večer pa naj bo namenjen umiritvi. Lažji, uravnoteženi obroki omogočajo mirnejši spanec in boljše jutranje počutje, medtem ko težka, mastna ali zelo sladka hrana pozno zvečer telo ponoči še naprej obremenjuje.
