Mikroplastika je že dolgo znana ekološka katastrofa. Vemo, da onesnažuje oceane, prst in celo zrak, ki ga dihamo. Znanstveniki so jo v zadnjih letih našli v pitni vodi, morski hrani, snegu na vrhu Alp in – kar je najbolj zaskrbljujoče – v človeški posteljici in krvnem obtoku. Vendar se je doslej zdelo, da medicina še nima jasnega odgovora na ključno vprašanje: kaj ti delci dejansko počnejo v našem telesu?
Obsežna nova študija, o kateri je poročal BBC News, pa prinaša pomembne nove ugotovitve: mikroplastika ni le nemi potnik v našem krvnem obtoku; je aktiven sprožilec nevarnih procesov.
Ko plastika poškoduje naše žile
Raziskava je razkrila vse bolj jasno in neposredno povezavo med prisotnostjo mikroplastike in nanoplastike v telesu ter povečanim tveganjem za kronična vnetja v ožilju.
Kardiologi so ugotovili, da se ti izjemno majhni delci, ki v telo vstopijo z vdihavanjem, pitjem ali hranjenjem, lahko prebijejo skozi biološke pregrade (na primer iz črevesja v krvni obtok). Ko enkrat krožijo po naših žilah, jih naš imunski sistem prepozna kot tujke. V poskusu, da bi telo zaščitil, imunski sistem sproži stalen, nizko intenziven vnetni odziv.
Prav takšno kronično vnetje najbolj skrbi kardiologe. Dolgotrajno vnetje žilnih sten namreč prispeva k razvoju ateroskleroze, pri kateri se v žilah nabirajo obloge, zaradi česar se te ožijo in izgubljajo prožnost. S tem se povečuje tudi tveganje za srčni infarkt in možgansko kap.
Je mikroplastika »novi holesterol«?
Ugotovitve so tako zaskrbljujoče, da nekateri strokovnjaki opozarjajo na možnost velikega premika v razumevanju srčno-žilnih bolezni: mikroplastika bi lahko v prihodnjih desetletjih postala eden pomembnejših dejavnikov tveganja, primerljiv s tistimi, na katere smo doslej najbolj pozorni.
»Do sedaj smo pri pacientih po srčnem infarktu preverjali raven lipidov in sladkorja ter življenjski slog,« opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. »A vse pogosteje vidimo vnetne procese pri ljudeh, ki živijo zelo zdravo. Zdaj končno razumemo, da je okolje, v katerem živimo, in plastika, ki jo nehote konzumiramo, morda tisti manjkajoči del sestavljanke.«
Klic k sistemskim spremembam
Čeprav lahko nekaj naredimo tudi kot posamezniki – denimo se izogibamo pitju iz plastenk, ki so bile izpostavljene soncu, in zmanjšamo uporabo plastične embalaže pri segrevanju hrane –, zdravniki in raziskovalci poudarjajo, da s tem problema ne bomo rešili.
Nova spoznanja krepijo pritisk na oblikovalce politik. Kardiologi zato združujejo moči z ekologi in pozivajo k nujnim, strogim sistemskim ukrepom za drastično zmanjšanje proizvodnje in uporabe plastike. Plastika ni več le okoljski problem, ki ogroža morsko življenje, temveč je vse bolj tudi grožnja zdravju ljudi, zlasti srcu in ožilju.
