Možganska kap je vodilni vzrok invalidnosti in smrti po svetu, čeprav bi lahko z zdravim slogom preprečili večino primerov. Nastane, ko se prekine dotok krvi v možgane zaradi strdka ali počene žile. Celice hitro ostanejo brez kisika in začnejo odmirati.

V številkah

1 od 4

je verjetnost, da bo ena od štirih odraslih oseb v življenju doživela možgansko kap.

85 %

možganskih kapi je ishemičnih (nastanejo zaradi zapore žile s krvnim strdkom).

86 milijard

nevronov (živčnih celic) je v človeških možganih.

2 %

celotne telesne teže odraslega človeka predstavljajo možgani.

20 %

kisika in energije celotnega telesa pri svojem delovanju porabijo možgani.

112

je številka za klic v sili, ki jo je treba zavrteti ob prvem sumu na možgansko kap.

15 %

možganskih kapi je hemoragičnih (nastanejo zaradi počene žile oziroma krvavitve).

80 %

možganskih kapi bi lahko preprečili z ustreznimi preventivnimi ukrepi.

1,9 milijona

nevronov odmre v vsaki minuti nezdravljene možganske kapi.

4,5 ure

je kritično časovno okno po nastopu simptomov, v katerem je najučinkovitejše zdravljenje s trombolizo.

Pri prepoznavi simptomov je ključno pravilo GROM: govor (težave z izražanjem), roka (ohromelost udov), obraz (povešen ustni kot) in minuta (takojšen klic na 112). Vsaka minuta zamude pomeni izgubo skoraj dveh milijonov nevronov, zato je hitra zdravniška pomoč povsem življenjskega pomena.

Svetovni dan možganske kapi, ki ga zaznamujemo 29. oktobra, vsako leto opozarja na hude posledice te bolezni in pomen preventive. Preventiva ostaja najmočnejše orožje. Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, opustitev kajenja ter nadzor nad krvnim tlakom in sladkorjem bistveno zmanjšajo tveganje. Skrb za ožilje je skrb za možgane, zato za lastno zdravje ukrepajmo že danes. 

Priporočamo