»Z družbo prijateljev gremo pogosto na večerjo. Na koncu si račun vedno razdelimo na enake dele, kar je postalo moj osebni finančni polom. Sam namreč sploh ne pijem alkohola, po navadi naročim le preprosto glavno jed in navadno vodo. Nekateri moji prijatelji pa si brez kančka slabe vesti privoščijo trihodne menije, bogate predjedi, izbrane sladice in draga buteljčna vina. Ko končno pride račun, se vsi nasmejano strinjajo: »Delimo glede na število oseb, da ne zapletamo!« Na koncu redno plačam skoraj dvakrat več, kot sem dejansko pojedel in popil. Počutim se kot glavni sponzor njihovih kulinaričnih presežkov. Rad bi plačal le svoj del, a se strahotno bojim tistega neprijetnega trenutka tišine ob mizi in morebitnega prevračanja oči. Kako naj to izpeljem, ne da bi v očeh družbe izpadel kot neznosni škrtuh?« sprašuje bralec Anže.
Dragi Anže, tvoja stiska je povsem razumljiva in zelo pogosta. Nič ne uniči okusa po zares dobri hrani tako zanesljivo kot tisti grenak občutek, da si pravkar neprostovoljno financiral tuji luksuz. Razdelitev računa na enake dele je sicer nadvse priročna navada, a deluje le in izključno takrat, ko vsi za mizo naročajo v zelo podobnem cenovnem razredu in imajo podobno velik apetit. V tvojem primeru resnično ne gre za to, da bi bil stiskač ali neprijeten gost, ampak za preprosto, golo dejstvo, da ne želiš plačevati za stvari, ki jih nisi niti pokusil, kaj šele naročil.
Da se v prihodnje elegantno izogneš neprijetnemu zapletu ob koncu večera, ko natakar že nestrpno drži terminal za plačilne kartice, težavo reši vnaprej. Uporabi tako imenovani taktični preventivni udarec. Ko natakar pristopi k vaši mizi in začne sprejemati naročila, lahko povsem sproščeno in dovolj naglas rečeš: »Jaz bom danes pil samo navadno vodo in jedel zelenjavno rižoto, zato bi vas prosil, če lahko moj del na koncu računate povsem ločeno.« S tem jasno postaviš finančno mejo še pred čisto prvim grižljajem kruha.
Če gre za res prave prijatelje, bodo tvojo opazko sprejeli brez kakršne koli zamere. Morda se bodo ob tem celo malce zamislili nad svojo dosedanjo neuvidevnostjo in hitro ugotovili, da si jim do zdaj dejansko že večkrat plačal rundo. Če pa bi te kdo zaradi tega morda grdo gledal ali ti celo kaj očital, si pač za vedno zapomni tole lekcijo: oni so tisti, ki brezsramno in zelo radi varčujejo na tvoj račun, ne obrnjeno. Naslednjič jih torej pogumno postavi pred dejstvo ali pa, če ti poči film, preprosto naroči najdražji steak na celotnem meniju – seveda izključno na njihov račun!
