Voda je bila razlog, da smo septembra v Sloveniji dobili kar dva nova hotela; prvega v Tuhinjski dolini, kjer je svoja vrata odprl NaturHotel Snovik** Superior, in takoj za njim še Hotel Wada Rimski vrelec v občini Ravne na Koroškem. Oba skoraj enako visoko nad morjem sta zrasla zaradi vizije posameznikov in družine za njimi, podpirajočega okolja in dediščine narave z vodo kot motivom zgodbe zdravja in dobrega počutja.
Tri desetletja ustvarjanja z vodo in zdaj NaturHotel Snovik
Snovik, ki mu že več kot tri desetletja dviga peruti turizma domačin Ivan Hribar, trenutni prokurist družbe Terme Snovik Kamnik, zanesenjak narave in nosilec vizije razvoja turizma s pomočjo vode, je v mehkem srcu Tuhinjske doline, kamor se spuščajo Kamniško-Savinjske Alpe, ustvaril svetišče velnesa in center za spodbudo vsakomur, ki bi želel okolje in napotek za boljše življenje, pogojeno z zdravjem in dobrim počutjem. Tradicija in vrednote Sebastiana Kneippa so pri njih prisotne že kar nekaj časa, zdaj pa jim je hotel omogočil polnokrvno zavezo izvajanja petih Kneippovih stebrov, posvečenih vodi, gibanju, prehrani, zeliščem in ravnovesju. Najvišje ležeče in prve ekoterme v Sloveniji so z več kot 13 milijonov evrov vredno naložbo tako dobile hotel, ki ponuja 72 sodobnih nastanitvenih enot s 199 ležišči. Novi hotel, ki je prejel 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, dopolnjuje tudi kongresni center s 350 sedeži.
Tri desetletja barantanja z vodo in zdaj Hotel Wada
Rimski vrelec kot pravi vodni zaklad počiva ob vznožju Uršlje gore. Koroška oaza zdrave vode je pravkar doživela preporod in po 30-letnem prekupčevanju in barantanju z njim se je zgodil čudež z imenom Hotel Wada. Zanj je poskrbela Marjana Kaker, domačinka, ki je leta 1986 odšla v Perth v Avstralijo, da si ustvari boljše življenje. Njena jeklena volja in nepopustljivi značaj sta jo vodila od Titove štipendistke in tehnologinje za kemijo do naziva »shotfirer« – minerka. V avstralskem Kalgoorlieju je postala strokovnjakinja za miniranje, specialistka za zlatokope in izumiteljica, danes pa ima tri uspešna podjetja.
Kot Korošica in Ravenčanka je domačemu kraju želela vrniti nekaj tistega, kar ji je omogočilo izobrazbo in delo v Avstraliji. Rimski vrelec je bil kot nalašč za to. Življenje ji je na pot pripeljalo še Ravenčana Braneta Dervodela, s katerim sta leta 2020 odkupila Rimski vrelec in do danes že postavila kavarno s športnim in otroškim igriščem.
Slatina je ime dobila po Rimljanih, ki so imeli tukaj svojo postojanko, ko so na poti iz Virunuma v Celeio tovorili železovo rudo. Njen izjemni potencial je prvi izkoristil Josef Steinhäubel, ki je leta 1877 zgradil letovišče in zdravilišče Kärntner Römerquelle. Domačini so vodi iz zdravilnega vrelca pravili kar »kiseva voda«, kopališče pa poimenovali »vojvodska kopel«, saj je njihova voda potovala na evropske dvore in naprej. Prodajali naj bi jo celo v lekarnah.
Rimski vrelec je leta 1881 prevzel Kozmos Schütz, ki je nadaljeval vzpon zdravilišča in dodal tople kopeli. V 20. letih prejšnjega stoletja je zdravilišče doživelo nov zagon z novo lastnico Ano Marchiotti - Nešič. Letovišče je cvetelo vse do druge svetovne vojne, ki je Rimskemu vrelcu prinesla pogrom. Potem ga je prevzela država in začela se je agonija. Denacionalizacija ni pomagala in občina je neuspešno prodajala briljant pod Uršljo goro.
Wada – nova zgodba starega vrelca
Wada (koroški izraz za vodo) je butični gorski spa hotel na Rimskem vrelcu blizu Kotelj. Za njegovo gradnjo je Evropska unija iz mehanizma za okrevanje in odpornost prispevala 1,8 milijona evrov. Rimski vrelec je zapisan vodi. Zato je bil naravno nadaljevanje projekt Pot vode in zdravilnih energij znotraj Doživljajskega parka narave Uršlja gora. Pot se začne pri Hotelu Wada in vodi do Pekla, kjer je Prežih nabiral solzice, Ivarčkega jezera, skrivnostnega slapa Cuc Neža in kmetije Ravnjak, ki ponuja pravo »energetsko nego« za telo, duha in dušo. Hotel Wada ima 21 sob, konferenčno dvorano, restavracijo in spa center. Za zdaj gostom ponujajo zajtrke in »brunch« oziroma po koroško »malo južno«, v prihodnje pa načrtujejo tudi večerje.
