Avtomobilska industrija je že od nekdaj poligon za nenehne inovacije in preizkušanje meja inženirstva. Na svetovnih lestvicah podjetij z največ patenti v zadnjih letih sicer prevladujejo zlasti tehnološka podjetja, kot so Samsung, TSMC in Qualcomm. Se je pa med prvih 50 na ameriški lestvici IFI claims za leto 2025 uvrstilo tudi več avtomobilskih. Najvišja je Toyota, ki zaseda 14. mesto. Evropski proizvajalci na ameriški lestvici ne kotirajo med najboljših 50, so pa v samem vrhu evropskih lestvic.
Velika količina patentov avtomobilske industrije niti ni presenetljiva. Z milijardnimi proračuni, ki se letno stekajo v oddelke za raziskave in razvoj, poteka med proizvajalci neizprosen boj za tehnološko prevlado. Ta tekmovalnost pa ne rojeva zgolj pomembnih varnostnih izboljšav, kot so protiblokirni zavorni sistemi ali zračne blazine, temveč prinaša tudi precej bolj nenavadne in včasih naravnost absurdne ideje.
Pri tem gre poudariti, da absurdne ideje ne zrastejo le na zelnikih nišnih podjetij, ki iščejo pozornost. Nekaj najbolj nenavadnih zamisli je namreč nastalo v vrstah razvojnih ekip največjih in najbolj priznanih proizvajalcev.
Najbolj nenavadni patenti
Tako je Toyota leta 2012 vložila patent za teleskopski stožec, ki se razširi z zadnjega dela avtomobila. Čeprav bi slovenski vozniki pričakovali, da gre za obrambni mehanizem pred objestneži, ki vdirajo v varnostno razdaljo, je stožec namenjen boljši aerodinamiki.
Mercedes in BMW že vrsto let v nekaterih avtomobilih ponujata lastne vonjave, ki delujejo kot osvežilec zraka in puhajo iz zračnikov. To naj bi vozniku in potnikom dalo tisti pravi občutek, da se vozijo v mercedesu ali BMW. Toyota je šla še korak dlje. Leta 2016 so patentirali možnost razpršilca na zunanjosti avtomobila. Toyota pravi, da bi tako lahko avto širil aromo, ko se lastnik približa avtomobilu. Hkrati pa omenjajo možnost, da bi razpršilec lahko širil solzivec! Zamisel je očitno očarala tudi Bavarce, ki so svoj podobni patent pripravili leta 2023.
Pri Fordu so bili medtem očitno očarani nad filmom Batman: Vzpon viteza teme (2012). Leta 2016 so namreč patentirali »multimodalno transportno rešitev za shranjevanje električnega motornega kolesa v avtomobilski karoseriji«. Leto kasneje so patentirali še tekoči trak v prtljažniku avtomobila, da bi lažje dostopali do oddaljene prtljage.
Lastnikom, ki radi vidijo, da se njihovi konjički svetijo kot iz škatlice, so šli nasproti pri BMW. Leta 2017 so patentirali brezpilotnik, ki iz zraka čisti avtomobil. Ta naj bi znal prepoznati konkretno vozilo, kot tudi oceniti, ali je primeren čas za čiščenje. Med drugim, ali so vsa okna zaprta. Podobne ideje je imel Elon Musk. Njegova Tesla je leta 2018 patentirala laserje za odstranjevanje umazanije z vetrobranskega stekla.
Da robotaksiji predstavljajo jasno nevarnost pešcem, so leta 2013 vsaj posredno priznali pri Googlu oziroma Waymu. Patentirali so lepljiv pokrov motorja, da bi z njim ujeli pešce, v katere bi trčil njihov avtonomni avto. Seveda pokrov ne bi bil lepljiv kar tako, saj bi ujel več mušic kot ljudi. Prekrit bi bil s posebnim slojem, ki bi ob trku s pešcem počil in razkril lepljivo podlago. Avto bi s prilepljenim potnikom nato varno zaviral in se izognil povzročitvi hujših poškodb.
Pred le nekaj tedni pa je izredno nenavaden patent uspelo zaščititi tudi kitajskemu avtomobilskemu podjetju Seres. Zaščitili so sistem tirnic, ki omogoča, da se izpod avtomobilskega sedeža kot predal pripelje straniščna školjka. Ko školjke ne potrebujemo, ostane skrita. Zasnova vključuje še ventilator, izpušni sistem in visokotehnološki rezervoar z grelnim elementom za izsuševanje odpadkov. Sistem se lahko aktivira prek gumba ali z glasovnim ukazom. Je pa nadvse ironično, da je takšno zamisel patentiralo prav podjetje, ki si je nadelo ime Seres.
Skriti motivi za patentiranje na videz nesmiselnih inovacij
Čeprav se nekateri avtomobilski patenti zdijo skrajno čudaški, je v ozadju dokaj racionalna strategija. Glavni razlog za številne patente, četudi so na prvi pogled povsem prismuknjeni, je defenzivno patentiranje oziroma absolutna zaščita intelektualne lastnine. V tehnološkem svetu velja neizprosno pravilo, ki pravi, da kdor prvi registrira tehnologijo, jo vsaj za določen čas tudi nadzoruje. Tudi če določena ideja z današnjo tehnologijo ni izvedljiva ali je stroškovno povsem neupravičena, jo podjetja pogosto patentirajo preprosto zato, da bi preprečila konkurenci prilastitev te rešitve, ko bi morda postala tehnično izvedljiva oziroma poslovno zanimiva.
Poleg tega se avtomobilska podjetja na tak način branijo pred tako imenovanimi patentnimi troli. To so podjetja, ki se preživljajo zgolj z registracijo vsakršne mogoče abstraktne ideje z namenom kasneje izsiljevati prava tehnološka podjetja za visoke licenčnine in odškodnine. Da bi se velikani temu izognili, pogosto sami preventivno zasmetijo patentne urade z vsemi možnimi in nemogočimi tehnološkimi koncepti.
Akcije patentnih trolov imajo lahko zelo resne posledice. »Na vrhuncu svetovnega pomanjkanja polprevodnikov je irsko podjetje za licenciranje patentov, ki ga podpira hedge sklad in je znano po serijskem vlaganju tožb, na ameriško komisijo za mednarodno trgovino (ITC) vložilo pritožbo. Njihov cilj? Prepovedati uvoz električnih vozil znamk General Motors, Volkswagen, Audi, Porsche, BMW in drugih proizvajalcev. Kaj je bil jabolko spora? Elektronska komponenta v vrednosti treh dolarjev,« opozarja izvršni direktor ameriške organizacije Alliance for Automotive Innovation John Bozzella. Ob tem je poudaril, da irsko podjetje omenjene patentirane tehnologije niti ni razvilo, temveč je lastnik patenta postalo zgolj prek licenčne pogodbe.
Dobre prakse inovativne kulture
Seveda pa obstajajo tudi bolj optimistični razlogi. Z vlaganjem patentov podjetja spodbujajo zaposlene k razmišljanju zunaj okvirov. Vodstva v tehnoloških podjetjih jim večkrat dajo proste roke in spodbujajo ustvarjalnost brez meja. Nekatera temu namenjajo tudi posebne prostore, kjer se lahko zaposleni igrajo z zamislimi. Zavedajo se, da se iz stotih norih idej, ki pristanejo v patentni pisarni, lahko izcimi vsaj ena majhna komponenta ali delni mehanizem, ki bo nekoč pomenil pravo revolucijo v vsakdanji serijski proizvodnji. Če se kakšna zamisel izkaže za posebno obetavno, pa jim včasih pomagajo tudi pri zagonu lastnih »spin-off« podjetij.
Med najslavnejšimi primeri je Samsungov interni inkubator C-Lab, ki deluje od leta 2012. V avtomobilski industriji medtem prednjačijo Mercedesov Startup Autobahn, Startup Garage podjetja BMW, Volvov CampX in seveda Toyotin TRI, ki bolj spominja na univerzo kot tovarno.
Ne smemo pa pozabiti niti na medijsko pozornost, ki jo pritegnejo nore ideje. Ta pozornost lahko določeni blagovni znamki prinaša videz drznosti ter kaže delničarjem, da podjetje aktivno razmišlja o prihodnosti in ne počiva na lovorikah. Elon Musk je velik del uspešnosti Tesline znamke zgradil prav na podlagi drznih zamisli in obljub, čeprav mu mnogih doslej še ni uspelo uresničiti. Vsaj ne v obljubljeni obliki.
