Isaac Newton, utemeljitelj sodobne fizike in avtor zakonov gravitacije, je poleg svojih revolucionarnih znanstvenih odkritij za seboj pustil tudi obsežno zbirko teoloških rokopisov. Kot razkrivajo zgodovinski dokumenti, je eden največjih umov v zgodovini znanosti na podlagi skrbnega preučevanja svetopisemskih besedil izračunal letnico, ki bo po njegovem prepričanju pomenila konec sveta, kakršnega poznamo. To naj bi se zgodilo leta 2060.
Čeprav javnost Newtona 17. stoletja pozna predvsem po postavitvi temeljev klasične mehanike, bolj podrobni preučevalci njegovega življenja poznajo tudi njegovo duhovno plat. Stephen Snobelen, direktor kanadskega projekta Newton, je nedavno poudaril, da je bil sloviti angleški učenjak izjemno veren človek. Za Newtona znanost in vera nista bili v navzkrižju. Sveto pismo je dojemal kot neposredno božje razodetje, samega boga pa kot bitje, ki ni podrejeno omejitvam človeškega časa, kar mu omogoča popoln vpogled v celoten tok zgodovine.
Da bi določil natančen datum civilizacijskega preloma, se angleški genij ni poslužil zapletenih matematičnih modelov, po katerih je slovel. Namesto tega je preroške knjige obravnaval kot zgodovino prihodnjih dogodkov, zakodirano v globok in zahteven simbolni jezik. Z razmeroma preprosto aritmetiko, ki bi jo po besedah Snobelena »lahko izvedel tudi otrok«, je sešteval in analiziral različna časovna obdobja iz svetopisemskih vrstic ter tako prišel do prelomnega leta 2060.
Vendar pa zgodovinarji pri tem s prstom kažejo na pomembno podrobnost pri tolmačenju njegovih zapiskov. Znamenita letnica v Newtonovi viziji ne predstavlja apokaliptičnega uničenja planeta ali dokončnega izbrisa človeštva, kot si sodni dan pogosto predstavlja sodobna pop kultura. Znanstvenik je to leto razumel kot konec stare dobe in začetek povsem nove ere.
Čeprav so njegovi izračuni za obdobje pred letom 2060 predvidevali čas vojn, pretresov in kataklizem, je končni izid v njegovih očeh izrazito pozitiven. Newton se je skliceval na starozaveznega preroka Miheja, je verjel, da bo to prineslo zlato dobo miru in blagostanja. To naj bi bil čas, ko bodo narodi prenehali z oboroženimi spopadi, opustili vojaške veščine ter svoje orožje prekovali v kmetijsko orodje.
