V Sloveniji smo poznani ne samo po cerkvah, temveč tudi po gradovih, ki jih skoraj ne moremo prešteti. Malo je takšnih, ki so danes dobro ohranjeni in niso nikoli utrpeli požiga, nacionalizacije ali rušitve. Med takšne spada grad Tuštanj, ki stoji na vzpetini med Zgornjim in Spodnjim Tuštanjem v Moravški dolini. Najpomembnejše naselje v okolici so Moravče, kjer župnijo omenjajo že v 13. stoletju. V času reformacije pa je kraj močno oblikovalo luteranstvo. Kmetje svobodnjaki so dolgo stražili na mejah deželnega sodišča in v srednjem veku je v kraju cvetelo tudi suknarstvo. V začetku 19. stoletja so Moravče postale trg in s tem so lahko v kraju organizirali sejme, Martinov in Matijev sta bila znana daleč naokoli. Do leta 1933 so imeli v Moravčah tudi klicarja, ki je izkliceval čas.
Med pomembne sakralne objekte sodi župnijska cerkev sv. Martina, ki je domnevno iz 13. stoletja in je bila barokizirana v 18. stoletju. Poleg slik iz moravške pokrajine ima dva zvonika s štirimi zvonovi, največji tehta 3430 kilogramov, in uro iz leta 1835. Na osrednjem trgu pred cerkvijo stoji velika gostilniška hiša iz leta 1803. V njej se je leta 1850 rodil pisatelj Fran Detela. Poleg hiše je tam zanimiv kip matematika in utemeljitelja znanstvene balistike Jurija Vege, ki je bil doma iz Zagorice pri Dolskem. Naj še omenimo, da skozi kraj pelje evropska pešpot, ki prihaja s Trojan in se nadaljuje čez vrh Sv. Miklavž v dolino Save. Nad Moravčami je še nekaj zanimivih vrhov, Sv. Trojica (552 m), Limbarska gora (773 m), Cicelj (819 m) in Murovica (743 m).
Tuffstein in Tuštanj
Prvotno ime kraja in gradu je Tuffstein, ki v nemščini izvorno pomeni lehnjak. Grad je bil zgrajen okoli leta 1490, kar potrjuje kamnita plošča z grbi nad vhodom v grad. Prvotna stavba je bila poznogotske zasnove, z močnimi zidovi. Grad je opisoval tudi Janez Vajkard Valvasor in ga opisal v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. »Tuštanj je star, trden grad na Gorenjskem, ne daleč od Moravč. Leži na vzpetini in je bil od nekdaj v posesti plemenitih gospodov. V preteklih časih je prehajal iz rok v roke med različnimi plemiškimi rodbinami, ki so tu imele svojo pristavo in gospostvo. Grad je sezidan močno in je dolgo služil kot varna postojanka ter sedež zemljiške oblasti,« je zapisal Valvasor in upodobil najstarejšo sliko gradu v današnji obliki, ki je iz leta 1671.
To so bili časi, ko je grad pozidal kranjski deželnoknežji konjušnik Lichtenberg. Rodbina ga je imela v lasti vse do leta 1800, ko ga je Franc Ksaverij grof Lichtenberg skupaj s pripadajočim posestvom prodal Ignacu Schariji - Škarji. Preko porok in dedovanja je grad Tuštanj leta 1854 prešel v posest grajskega vrtnarja Luka Pirnata, ki se je poročil z grofico Maksimiljano Scharija. Otrok nista imela, zato je po njeni smrti grad s posestvom podedoval mož Luka, ki se je leta 1874 drugič poročil. Njegova izvoljenka je bila Ana Marijana Resnik, s katero sta si ustvarila družino. V lasti Pirnatov je še danes. Sedaj gospodari Peter Pirnat, ki je leta 1993 obnovil dvoriščne arkade, ki so bile nekdaj lesene, leta 1995 pa obodne stene. Leto kasneje je med obnovo sob naletel še na originalni renesančni strop. Grad Tuštanj je eden redkih, ki v svoji notranjosti hranijo originalno zbirko pohištva, tu je še nekaj lončenih peči, listin, porcelana in drugega inventarja.
V 17. stoletju so ob gradu zgradili kapelico sv. Janeza Nepomuka. Zanj je znano, da je bil češki duhovnik, mučenec in svetnik, ki velja tudi za češkega narodnega zavetnika. V kapelici so poslikave s prizori iz življenja in mučeništva Janeza Nepomuka, ki jih je naslikal priznani slikar Franc Jelovšek. Poleg gradu in kapelice je treba omeniti štiristo let staro lipo in sto let mlajšo platano. Sredi dvorišča je še vodnjak, ki naj bi nastal leta 1810 pod spretnimi rokami kamnoseka Johana Urbanesa. Vodnjak pripomore k homogeni podobi gradu, ki združuje renesančno strukturo z baročnimi dodatki.
Pot na Tuštanj
Grad je delno odprt za vodene oglede. Poleg zunanjosti si lahko obiskovalci ogledajo notranjost in muzej z izvirnimi predmeti. Na gradu organizirajo tudi poroke in je predvsem namenjen zaključenim ter najavljenim skupinam. Če želite na grad, morate štajersko avtocesto zapustiti pri Krtini in se peljati proti Moravčam. Pri gostilni Frfrav v Kraščah zavijemo desno proti Spodnjemu Tuštanju. Malce naprej vas kažipot usmeri h gradu Tuštanj. Iz Ljubljane je samo 28, iz Maribora nekaj več kot 100 kilometrov.
