Nazadnje smo v pričujoči rubriki v luči svetovnega nogometnega prvenstva, ki se počasi izteka, predstavili nekatere najdražje reči, povezane s tem športom. Med njimi seveda najdražji prodani dres v zgodovini, tisti Argentinca Diega Maradone, ki ga je nosil leta 1986 na svetovnem prvenstvu v Mehiki na tekmi proti Angliji, na kateri je dosegel zloglasni gol z »božjo« roko, ki so ga na londonski dražbi pri Sotheby's prodali za več kot 8,9 milijona dolarjev. In pa kolekcijo šestih dresov Lionela Messija, ki jih je nosil na zadnjem svetovnem prvenstvu v Katarju, kjer je Argentina postala svetovni prvak, ki so jo pred tremi leti prodali za 7,8 milijona dolarjev.

While playing for the New York Yankees, Babe Ruth became baseball's most prominent player and set many records. (Photo by © CORBIS/Corbis via Getty Images) / Foto: Historical

V dresu New York Yankees je Babe Ruth postavil številne rekorde. / Foto: Getty Images

No, vsi omenjeni dresi skupaj pa niti približno ne dosegajo vrednosti dresa legendarnega igralca bejzbola Baba Rutha s tretje tekme svetovne serije davnega leta 1932. Tega so pred skoraj natanko dvema letoma, poleti 2024, na dražbi v Dallasu prodali za vrtoglavih 24,12 milijona dolarjev, s čimer je siva volnena srajca s kratkimi rokavi, ki jo je pred skoraj stotimi leti nosil možak s čepico in udarnim slogom življenja, postal najdražji kos športne memorabilije vseh časov.

Zvezda, kakršne svet ni videl

A kdo je sploh bil Babe Ruth, ki ga v Sloveniji večina morda pozna po imenu, kaj več pa ne, da so za njegov dres iztržili takšno vrednost? »Recimo takole: predstavljajte si dandanes kombinacijo najboljšega nogometaša, najboljšega košarkarja in največje rock zvezde v enem samem človeku,« Georgea Hermana Rutha opisujejo njegovi oboževalci, ki jih ima še danes ogromno. Poklicno bejzbolsko kariero v ligi MLB je začel v vlogi metalca (pitcher) pri Boston Red Sox, s katerimi je osvojil tri naslove prvaka, konec leta 1919 pa ga je v enem najbolj zloglasnih poslov v zgodovini športa lastnik Bostona Harry Frazee prodal k New York Yankees za 100.000 dolarjev – takrat astronomski znesek (današnjih dva milijona dolarjev). Boston je s prodajo Rutha dobil denar, izgubil pa je skoraj vse drugo.

(Original Caption) 10/05/1927-Pittsburgh, PA-Babe Ruth, New York Yankees, knocking out homers during practice at the World Series. / Foto: Bettmann

Babe Ruth v akciji / Foto: Getty Images

Pred prodajo so Red Sox osvojili pet od dotedanjih petnajstih naslovov prvaka lige MLB, po prodaji pa niso osvojili niti enega vse do leta 2004. Kar 86 let suše, medtem ko so New York Yankees v tem času osvojili 26 naslovov. Pri čemer je Ruth je v New Yorku zablestel kot zvezda, kakršne svet še ni videl, ter kmalu prerasel športne okvire. Postal je ikona. Živel je s polno paro – znan po svoji ljubezni do hrane, pijače in žensk, a tudi po neverjetni dobrosrčnosti do otrok, ki so ga oboževali. Njegov apetit je bil legendaren: zgodbe pripovedujejo, da je znal že za zajtrk pojesti zrezek, 12 jajc in velikansko porcijo ocvrtega krompirčka ter vse skupaj zaliti z mešanico ingverjevega piva in viskija, a vendar je vsak večer na igrišču delal čudeže.

Skupno je Babe Ruth z Boston Red Sox in New York Yankees osvojil sedem naslovov prvaka, v zadnji sezoni leta 1935 pa se je vrnil v Boston, a takrat k ekipi Braves. Leto kasneje je bil med prvimi petimi igralci, ki so jih izbrali v bejzbolsko hišo slavnih, njegovih 714 »home runov« pa je bilo rekord, ki je zdržal kar do leta 1974, ko ga je prehitel Hank Aaron.

Udarec, o katerem se govori že skoraj sto let

Vrnimo se k dresu. Omenjeni sivi volneni dres s številko 3 na hrbtu je Babe Ruth nosil 1. oktobra 1932 na stadionu Wrigley Field v Chicagu. Tekma svetovne serije med New York Yankees in Chicago Cubs je bila napeta. Domači navijači so Ruthu neusmiljeno žvižgali in ga zmerjali. Ko je prišel na položaj za udarjanje, so ga še posebej zasipali z žaljivkami, takrat pa se je zgodilo nekaj, o čemer se razpravlja še danes. Ruth je dvignil kij, pokazal proti sredini igrišča – proti tribunam v daljavi – in nato udaril »home run« natanko tja, kamor je pokazal, kot bi vse skupaj natančno »napovedal«. Pri čemer dodatno misterioznost vsemu skupaj daje dejstvo, da takrat televizijske kamere še niso bile zraven – bejzbol so namreč začeli prenašati šele leta 1939. Ohranil se je le zrnat posnetek iz amaterske kamere, na katerem Ruth nekaj pokaže, a ni jasno, kam.

Babe Ruth dres / Foto: Heritage Auctions, Ha.com

Dresi so bili tiste čase le oštevilčeni, brez priimkov na hrbtu. / Foto: Heritage Auctions, Ha.com

No, pišoči novinarji so tisti dan zapisali, da je Ruth vse skupaj »poklical« oziroma »napovedal« (»he called the shot«), sam pa je to zgodbo z veseljem prevzel. »Ali je Ruth res 'poklical' udarec? Tega seveda ne vemo, tudi na posnetku ne morete videti, v katero smer kaže. A prav to je povod, da se o vsem skupaj razpravlja še skoraj sto let pozneje,« je ob robu dražbe dresa povedal Chris Ivy, direktor športnih dražb pri Heritage Auctions.

Šesturna dražba

Dres sam je sicer pravi čudež preživetja. Izdelan iz sive volnene tkanine je bil pred rekordom nazadnje na dražbi prodan leta 2005 – za »borih« 940.000 dolarjev! A takrat pač še ni bilo dokončno uradno potrjeno, da gre resnično za dres z znamenite tekme. Šele z naprednimi tehnikami foto primerjave so strokovnjaki leta 2024 dokončno potrdili, da gre za dres, ki ga je Ruth nosil na tisti oktobrski dan leta 1932. »Dres Baba Rutha z 'napovedanim udarcem' bi lahko bil najpomembnejša športna relikvija ne le v ameriški, temveč v svetovni zgodovini,« je ob tem poudaril Barry Meisel, predsednik podjetja MeiGray Authenticated. Pri čemer je zanimivo, da so pred samo dražbo napovedali celo, da bi lahko dres dosegel vrednost do 30 milijonov dolarjev. A tudi 24,12 milijona dolarjev je denar, ki je podrl vse rekorde. Dres je postal najdražji kos športne opreme, najdražji športni zbirateljski predmet in najdražji dres v zgodovini. Podrl je celo rekord zbirateljske kartice še enega igralca bejzbola Mickeyja Mantla, ki je leta 2022 dosegla vrednost 12,6 milijona dolarjev, in košarkarskega dresa Michaela Jordana iz finala leta 1998 z desetimi milijoni.

Kot je pri tovrstnih dražbah precej običajno, identiteta kupca ni bila razkrita. Je pa Chris Ivy še pred dražbo povedal, da imajo na seznamu vsaj ducat ljudi, ki bi bili pripravljeni plačati med 15 in 20 milijoni dolarjev. Dražba sama je nato trajala več kot šest ur, kar priča o tem, kako vroča je bila bitka med najbogatejšimi zbiratelji na svetu. Po koncu so pri Heritage Auctions sporočili, da je povpraševanje preseglo vsa pričakovanja – in da so minuto po koncu prejeli še dve dodatni ponudbi, a je bilo že prepozno. 

Priporočamo