Videti so kot deževniki, a so v resnici invazivni škodljivci. Skakajoči črvi so se k nam naselili iz Azije, od deževnikov pa jih lahko ločimo po debelem belkastem obroču in nenavadnem trzanju, če se jih dotaknemo. Spominja skoraj na skakanje. Tudi sicer je gibanje teh črvov bolj podobno gibanju kač kot ležernim deževnikom.
Pogosto se razmnožijo na vrtovih in kompostnikih, podobno kot deževniki. Slednji koristijo kakovosti in mehanski strukturi prsti, saj izboljšajo odtekanje vode in zračijo tla, skakajoči črvi pa nasprotno prsti škodijo. Zmanjšajo hranilnost tal, drobijo prst in tako prispevajo k eroziji. V razdrobljeni prsti imajo težave tudi korenine rastlin.
Strokovnjaki opozarjajo na več pozornosti, ko se zemlja z vrtov ali komposta prenaša z enega konca na drugega, saj lahko s tem nevede prenesemo tudi to škodljivo invazivno vrsto. Prek sprijetega blata na čevljih pa se rada prenašajo tudi njihova jajčeca.
Pri nas še niso tako pogosta nadloga, se pa pojavljajo. Veliko večji problem so v ZDA, kjer so se močno razširili in povzročajo hude težave na vrtovih in v gozdovih. Zanimivo so v Ameriki invazivna vrsta tudi običajni deževniki, saj so jih tja naselili Evropejci. So pa deževniki vsaj koristni.
Niso za ribolov
Tradicionalno najbolj priljubljen način spopadanja s skakajočimi črvi je bil njihova uporaba za vabo pri ribolovu, a je ironično prav to v ZDA še pospešilo njihovo širjenje. V vodi namreč preživijo več ur, ob primernih pogojih pa celo več dni. Strokovnjaki zato strogo odsvetujejo njihovo uporabo za vabo in opozarjajo, da se neuničenih črvov nikoli ne sme metati v naravo ali vodo.
Za uničevanje namesto ribolova priporočajo ročno pobiranje in potapljanje v mešanico vode in kisa oziroma alkohola, soljenje ali zapiranje v plastične vrečke na močnem soncu.
