Top 100 ex YU rock: Gvendolina, kdo je bil?

Janez Bončina - Benč je prvo kitaro našel na omari pri starem očetu. »Ker sem želel, da bi bila takšna, kot jo je imel Hank Marvin skupine Shadows, sem jo razmontiral, ji dodal aluminij in jo s tem nadstandardom na žalost dokončno uničil. Nekoliko lažje se je bilo približati svojim idolom s puščanjem dolgih las.«

Ko so nekega dne v Ljubljani nastopili Generalsi, ga je na orglah znamke Hammond očaral Pop Asanović. V skupini je bil tudi Braco Doblekar, ki ga je v petih minutah prepričal, da se jim je pridružil. »Z bratrancem sva v njegov avto ponoči naložila ojačevalce in kitare in se odpeljala v Švico. Generalsi smo igrali veliko avtorske glasbe, v glavi pa se mi je počasi že začela plesti Gvendolina. »Želel sem si združiti črnski ritem, funk, soul in bluesovsko kitaro Jeffa Becka z večglasnim petjem. Slovencem od nekdaj leži melodika večglasja. Glede besedila so nas mnogi spraševali, kaj je zdaj to za ena Gvendolina. To je v bistvu nočna mora, smrt, apokalipsa. Zato tudi simboli – štiri črne vrane …«

Gvendolino je po vrnitvi v Slovenijo udejanjil s skupino Srce. Delovali so med letoma 1972 in 1974, v prvi zasedbi pa so bili poleg Benča še Čarli Novak, Pavle Ristić in Zoran Crnković, ki ga je kmalu zamenjal Marjan Maliković. Pridružil se jim je tolkalist Braco Doblekar in na orglah ​Hammond Franci Čelhar.

Pesem, ki še danes zveni tudi tehnično vrhunsko, je bila posneta v povsem drugačnih razmerah, kot so današnje. »Snemali smo na magnetofone Revox, ki so imeli v osnovi le dva kanala. Tonski mojster Miro Bevc jih je predelal in dodal še dva. Mi pa smo odigrali iz prve, vsi naenkrat. Brez popravljanj in dodajanj.«

Gvendolino so nekateri prepoznali tudi kot popevko. Na naši lestvici slovenskih popevk je bila uvrščena na 78. mesto. Očitno pa je to bolj rock skladba, kar potrjuje izjemno 11. mesto rock pesmi vseh časov z območja nekdanje Jugoslavije.