V hladni jesenski noči 26. oktobra 1984 je na nemški avtocesti A45 v jarku obtičal uničen golf. V njem so našli hudo poškodovanega, vendar takrat še živega moškega. Bil je popolnoma gol. Preden je umrl v rešilcu, je uspel izustiti, da so bili z njim še štirje moški, ki pa »niso bili njegovi prijatelji«. Preiskava je pokazala, da ni umrl zaradi prometne nesreče, temveč so ga povozili nekje drugje in ga nato položili nazaj v njegov avto. Ključ uganke tega primera pa se skriva v urah pred njegovo smrtjo, v njegovem nenadnem izbruhu paranoje in skrivnostni besedi, ki jo je zapisal na list papirja: YOGTZE.
Žrtev so identificirali. Ime ji je bilo Günter Stoll, 34-letni brezposelni živilski tehnik iz kraja Anzhausen. Prijatelji in družina so ga opisovali kot običajnega, čeravno včasih malce depresivnega človeka, ki je občasno trpel za blagimi napadi paranoje. Večer pred svojo smrtjo, 25. oktobra, je preživel doma z ženo.
»Zdaj mi je postalo jasno!«
Nenadoma, sredi pogovora, pa je vzkliknil: »Zdaj mi je postalo jasno!« (»Jetzt geht mir ein Licht auf!«). Vstal je in začel govoriti o »tistih tam« (»die da«), skrivnostni skupini ljudi, za katere je bil prepričan, da mu želijo škodovati. Njegova stiska se je stopnjevala.
V tem stanju vznemirjenosti je vzel list papirja in nanj na hitro napisal šest velikih tiskanih črk: Y O G T Z E. Takoj zatem, kot da bi se premislil ali spoznal, da je naredil napako, je besedo prečrtal. Pomen te besede ostaja osrednja uganka primera. Policija in amaterski preiskovalci so skozi desetletja poskušali razvozlati kodo. Je bil to anagram? Morda radijski klicni znak (YOGTZE bi lahko bil romunski klicni znak, vendar povezave z Romunijo niso nikoli našli)? Registrska tablica? Ali pa le nesmiselna beseda, plod paranoidnega uma? Odgovora nimamo.
Kmalu po zapisu je Stoll zapustil hišo, kljub zaskrbljenosti svoje žene. Odpeljal se je s svojim golfom v svoj najljubši bar v sosednjem kraju Wilnsdorf, približno 12 kilometrov stran. Naročil si je pivo, vendar ga je pustil nedotaknjenega. Nenadoma, brez očitnega razloga, se je zgrudil na tla in si pri padcu poškodoval obraz. Ko so mu drugi gostje pomagali vstati, jim je zmedeno povedal, da je nenadoma izgubil zavest. Takoj zatem je zapustil bar in izginil v noč.
»Ne moški, ne ženske«
Zadnje dejanje drame se je odvilo okoli tretje ure zjutraj. Dva voznika tovornjaka sta na avtocesti A45 blizu izvoza Hagen-Süd, skoraj 100 kilometrov severno od kraja, kjer so ga nazadnje videli, opazila razbit golf v jarku. Ustavila sta se, da bi pomagala. V razbitinah na sovoznikovem sedežu sta našla hudo poškodovanega Günterja Stolla. Bil je popolnoma gol, vendar še vedno pri zavesti. Preden je izgubil zavest, jima je uspel povedati, da so bili z njim še »štirje moški«, ki so zbežali. Poudaril je, da to niso bili njegovi prijatelji. Kmalu zatem je v rešilnem vozilu na poti v bolnišnico umrl.
Policijska preiskava je hitro ugotovila, da zgodba ni tako preprosta, kot se zdi.
Stoll ni umrl zaradi poškodb, ki bi jih utrpel v prometni nesreči. Njegove poškodbe so bile posledica tega, da ga je povozil drug avtomobil.
Incident pa se ni zgodil na avtocesti. Preiskovalci so sklenili, da so ga povozili na neki drugi lokaciji.
Odprta vprašanja
Po tem, ko so ga povozili, so ga storilci očitno slekli do golega, ga položili na sovoznikov sedež njegovega lastnega avtomobila, nato pa je nekdo od njih zapeljal avto na avtocesto in ga namerno zapeljal v jarek, da bi prikril pravi vzrok smrti.
Kdo so bili štirje moški, ki jih je omenil Stoll? So bili resnični ali le plod njegove paranoje? Če so bili resnični, zakaj so ga povozili in nato uprizorili prometno nesrečo? In zakaj je bil gol? Teorije so se vrstile, vendar nobena ni ponudila zadovoljivega odgovora.
Nekateri menijo, da je to primer psihičnega zloma. Najbolj preprosta razlaga namreč je, da je Stoll preprosto doživel hudo paranoidno epizodo. Njegovo vedenje tisti večer to podpira. Morda se je v napadu panike sam slekel in stekel na cesto pred avto. Toda s tem ni mogoče pojasniti, kdo ga je nato položil nazaj v njegov avto in ga odpeljal na avtocesto.
Morda pa je bil Stoll vpleten v nekaj nezakonitega, kar se je sfižilo. Morda je bil kurir ali priča nečemu, česar ne bi smel videti. Beseda YOGTZE bi lahko bila koda za srečanje ali izdelek. To bi pojasnilo prisotnost drugih oseb in nasilno smrt.
Njegove nenavadne omembe »ne moških, ne žensk« so nekatere vodile k špekulacijam o vpletenosti kakšnega obrobnega kulta ali skupine.
Kakorkoli že, kljub preiskavi, ki je bila kasneje predstavljena v priljubljeni nemški televizijski oddaji Aktenzeichen XY… ungelöst, primer ni bil nikoli rešen. Identiteta štirih moških ostaja neznana. Pomen besede YOGTZE je izgubljen. Primer Günterja Stolla ostaja ena najbolj srhljivih in nerazložljivih zgodb v nemški kriminalistiki – fragmentarna, bizarna pripoved o zadnjih urah človeka, ki je očitno bežal pred nevidno grožnjo in za seboj pustil sled nerazrešljivih ugank.
