Serijo Resnični zločini ob nedeljah nadaljujemo s posebej zanimivim primerom izginotja. Osemindvajsetletni Nemec Lars Mittank je izginil brez sledu z letališča Varna v Bolgariji. Njegovo izginotje julija leta 2014 ne bi bilo posebej izjemno, če ne bi zadnjih trenutkov ujele letališke nadzorne kamere. Posnetki namreč prikazujejo mladeniča, ki ga zajame nerazložljiva panika, steče iz zdravniške ordinacije, nato čez celotno letališko poslopje, prepleza visoko ograjo in izgine v bližnjem gozdu. Kaj je Larsa tako prestrašilo? In kam je odšel, da ga nihče nikoli več ni videl? Lars je postal »najbolj znan pogrešani človek na youtubu« in ostaja vznemirljiva uganka. Čeprav je razlag, kaj se je zgodilo, veliko, policija primer še vedno preiskuje kot zločin.
Lars Mittank, doma iz kraja Marne v severni Nemčiji, je bil opisan kot prijazen, miren in običajen mladenič. Bil je navijač nogometnega kluba Werder Bremen in je delal v elektrarni. Konec junija 2014 se je s skupino prijateljev odpravil na enotedenske počitnice v priljubljeno bolgarsko letovišče ob Črnem morju. Počitnice so potekale brez posebnosti, dokler se Lars nekaj dni pred načrtovanim odhodom ni zapletel v pretep z drugimi turisti, domnevno zaradi nogometne tekme. V pretepu je utrpel udarec v glavo, zaradi česar mu je počil bobnič v levem ušesu.
Nenavadno vedenje
V telefonskih klicih svoji materi Sandri Mittank je deloval vse bolj prestrašeno. Šepetal je, da se ne počuti varnega, da ga zasledujejo štirje moški (opisal jih je kot Nemce ali Ruse), ki ga hočejo oropati ali celo ubiti. Povedal ji je, da so mu sledili do hotela in da se je moral skrivati. Prepričeval jo je, naj mu blokira kreditne kartice (čeprav jih je kasneje sam uporabljal). Spraševal jo je o zdravilu, ki ga je jemal, sumil je, da mu škodi. Mama mu je svetovala, naj poišče zdravniško pomoč in se čim prej odpravi na letališče, da se vrne domov.
Na dan izginotja, 8. julija 2014, je Lars prispel na letališče Varna z namenom, da se vkrca na let proti Nemčiji. Še vedno je bil v stiku z mamo prek telefona in SMS-sporočil, v katerih je še naprej pisal o strahu. Povedal ji je, da so mu na letališču preprečili vkrcanje (kar ni bilo res) in da so mu blokirali kreditne kartice (tudi to ni bilo res, saj je z eno od njih plačal taksi do letališča). Mama mu je preko Western Uniona poslala nekaj denarja in mu rezervirala avtobusno vozovnico kot alternativo, če ne bi mogel leteti.
Normalen pregled
Preden bi poiskal avtobus, se je Lars odločil obiskati še letališkega zdravnika, da bi dobil mnenje glede ušesa in sposobnosti za potovanje. Zdravnik, dr. Kosta Kostov, je kasneje povedal, da je bil Lars videti živčen in nestabilen, vendar je pregled potekal normalno, dokler v ordinacijo ni vstopil moški v uniformi. Po nekaterih poročilih naj bi bil to letališki gradbeni delavec, ki je prišel nekaj preverit. V tistem trenutku pa je Larsa zajela nepopisna panika. S široko odprtimi očmi je skočil s stola, zavpil nekaj v smislu: »Nočem umreti tukaj! Moram stran!«, pustil vso svojo prtljago — nahrbtnik, mobilni telefon, denarnico z gotovino in dokumenti — v ordinaciji in stekel ven.
Njegov beg so ujele nadzorne kamere. Posnetki so srhljivi. Lars najprej teče skozi čakalnico in hodnike letališča, nato skozi glavni vhod ven na parkirišče. Ne ustavi se, ampak teče naprej, mimo taksijev in avtomobilov, proti visoki, približno dva metra in pol visoki ograji z bodečo žico na vrhu, ki obdaja letališko območje. Z neverjetno lahkoto jo prepleza, skoči na drugo stran in izgine v obsežnem, gostem sončničnem polju in bližnjem gozdu. To je bilo zadnjič, da ga je kdo videl. Ura je bila približno 9.40 dopoldne.
Kljub obsežnim iskalnim akcijam, v katerih so sodelovali bolgarska policija, psi sledniki, brezpilotni letalniki in celo helikopter, niso našli sledi. Gozdnato območje, kamor je zbežal, je veliko in ponekod težko prehodno. Preiskava je bila mednarodna, vključena je bila tudi nemška policija. Njegova mama Sandra ni nikoli obupala in je večkrat sama odpotovala v Bolgarijo, delila letake in prosila za pomoč.
Številne teorije
Pojavile so se številne teorije o tem, kaj bi se lahko zgodilo z Larsom. Morda je imel akutno psihično motnjo ali psihoza, kar je ena najpogostejših teorij. Stres zaradi poškodbe in pretepa, osamljenost v tuji državi, morda neznana predispozicija ali celo redki stranski učinki predpisanega antibiotika (čeprav zdravniki dvomijo, da bi lahko povzročil tako hudo reakcijo) bi lahko sprožili akutno paranoidno epizodo. Če je v takšnem stanju zbežal v gozd, bi se lahko poškodoval, postal žrtev podhladitve ali dehidracije.
Morda je bil žrtev kriminala? Ali so »štirje moški«, ki jih je omenjal mami, res obstajali? So ga morda zasledovali zaradi dolgov, povezanih z drogami (čeprav ni dokazov, da bi bil Lars vpleten v droge), ali pa je bil naključna žrtev ropa, potem ko je zbežal z letališča?
Poglejte posnetek in presodite sami.
Morda pa je pobegnil namerno, ker je hotel začeti novo življenje? Ta teorija se zdi manj verjetna, saj je za seboj pustil vse svoje imetje, vključno z denarjem in dokumenti, ter deloval izjemno panično, ne pa preračunljivo.
Morda se je med begom skozi gozd in čez polja poškodoval, padel v kakšno jamo ali utonil v bližnji reki in njegovo truplo ni bilo nikoli najdeno.
Izključena ni niti trgovina z ljudmi. Nekatere bolj obrobne teorije omenjajo možnost, da je postal žrtev trgovine z ljudmi, vendar za to ni nobenih konkretnih dokazov.
Popolna uganka
Desetletje po njegovem izginotju usoda Larsa Mittanka ostaja popolna uganka. Njegov primer je pretresljiv, saj je med drugim pokazal, kako hitro in nerazložljivo lahko nekdo izgine, tudi v današnjem svetu nadzornih kamer in mobilnih telefonov. Zakaj je bil tako prestrašen? Zaradi resnične grožnje ali je bil zmedenega uma? In kaj se je zgodilo z njim, potem ko je preplezal tisto ograjo in izginil med sončnicami?
Odgovorov ni, ostaja le globoka skrb njegove družine in vznemirljiva skrivnost za tisoče ljudi po svetu, ki še vedno upajo, da se bo nekega dne pojavila kakšna sled. Zaradi okoliščin policisti nikoli niso prenehali primer obravnavati kot zločin.
