Kraška pokrajina med Brestovico pri Komnu in italijansko mejo ponuja slikovite razglede, mirne poti in številne priložnosti za pohodništvo. Toda za kamnitimi zidovi, med borovci in kraškimi vrtačami se skriva precej drugačna zgodba. Pred dobrim stoletjem so tu odmevali topovi, vojaki so se skrivali v kavernah in strelskih jarkih, prebivalci okoliških vasi pa so morali zapustiti svoje domove. Spomin na te dogodke že skoraj tri desetletja ohranjajo s tradicionalnim pohodom po sledeh soške fronte, ki bo letos v nedeljo, 25. oktobra.
Organizator, Turistično društvo Brest, praznuje letos tudi 20-letnico delovanja. V tem času sta postali njegovi najbolj prepoznavni prireditvi spomladanska Br'stovska šparglijada in jesenski pohod, ki privablja ljubitelje narave, zgodovine in kraške dediščine.
Letošnja 14-kilometrska krožna pot bo pohodnike vodila po območju Brestovice, Cerovelj in Medje vasi, deloma pa tudi po območju Muzeja na prostem Grmada. Med približno pet ur trajajočo hojo bodo udeleženci spoznavali zgodovino krajev, ki jih je soška fronta močno zaznamovala.
Grmada, zadnji branik pred Trstom
Ena najzanimivejših zgodovinskih točk na tem območju je Grmada, vzpetina na današnji slovensko-italijanski meji, ki je med prvo svetovno vojno predstavljala pomembno avstro-ogrsko obrambno oporišče. Njena strateška lega je bila izjemnega pomena, saj je varovala dostop do Trsta, tedaj najpomembnejšega trgovskega pristanišča Avstro-Ogrske.
Posebno siloviti boji so na Grmadi potekali med 11. soško bitko, od 17. avgusta do 12. septembra 1917. Italijanska vojska je skušala prebiti obrambno črto, vendar ji Grmade kljub številnim napadom ni uspelo zavzeti. Če bi ji uspelo, bi se odprla pot proti Trstu, kar bi lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek bojev. Danes o teh dogodkih pričajo ostanki vojaških utrdb, bunkerjev, kavern in drugih objektov, ki so jih vojaki gradili na zahtevnem kraškem svetu. Občina Komen je območje lani celovito uredila v okviru čezmejnega projekta WALKofPEACE+.
Muzej na prostem Grmada obsega 9,74 kilometra označenih poti, ob katerih so postavljene štiri informacijske table. Vsebine so s pomočjo QR-kod prilagojene tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem. Območje je del več kot 500 kilometrov dolge Poti miru od Alp do Jadrana, ki povezuje nekdanja bojišča, spomenike in kraje spomina na prvo svetovno vojno.
Vas, ki jo je vojna skoraj izbrisala
Letošnji pohod bo dopolnila razstava (O)hranimo mir!, ki je na ogled v nekdanji vaški šoli v Brestovici. S fotografijami in drugim zgodovinskim gradivom obiskovalcem približuje usodo brestoviške doline med prvo svetovno vojno. Ko je Italija maja 1915 vstopila v vojno, je bilo območje Brestovice sprva še v zaledju fronte. Razmere so se dramatično spremenile avgusta 1916, ko je italijanska vojska zavzela Doberdobsko planoto. Brestovica se je tako znašla skoraj na prvi bojni črti.
Med 11. soško bitko pozno poleti 1917 je bila vas skoraj povsem porušena. Vaščane so pred najhujšimi spopadi evakuirali v notranjost avstrijske monarhije, po vojni pa jih je čakala zahtevna obnova. Načrte zanjo je v času, ko je območje pripadlo Italiji, pripravil priznani arhitekt Maks Fabiani.
Posebnost razstave sta tudi reprodukciji del vojnega slikarja Ferdinanda Pambergerja. Vojni slikarji so imeli med prvo svetovno vojno pomembno dvojno vlogo: po eni strani so kot uradni poročevalci in propagandisti ustvarjali podobe, namenjene dvigovanju morale, po drugi pa so s svojimi risbami in slikami ohranili dragocena pričevanja o življenju na fronti. Razstava se vsebinsko povezuje tudi s fotografsko razstavo Kras – za vse nas!, ki jo je društvo pripravilo leta 2022 po obsežnem požaru na Krasu. Ta je ogrozil tudi Brestovico in zaselek Klariči ter domačine znova opomnil, kako ranljiva je lahko njihova pokrajina.
»Člani društva vseh dvajset let delovanja s pohodom ohranjamo spomin na tiste čase, ki so močno zaznamovali naše kraje in naše prednike. Zelo smo ponosni, da skozi našo vas in okolico poteka del 500 kilometrov dolge Poti miru,« poudarja predsednik društva Stane Švigelj. Ob tem dodaja, da je nekdanja državna meja, ki je prebivalce nekoč ločevala, danes prostor sodelovanja in povezovanja z rojaki na italijanski strani.
Letošnji pohod zato ni le rekreativni izlet po slikovitem Krasu, temveč tudi priložnost za razmislek o miru, ki ga pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Prav to sporočilo nosi razstava (O)hranimo mir!. Organizatorji poudarjajo, da lahko vsak posameznik prispeva k njegovemu ohranjanju. »Vsak korak šteje,« sporočajo in vabijo pohodnike, naj zadnjo oktobrsko nedeljo združijo gibanje v naravi, odkrivanje zgodovine in spomin na ljudi, ki so na tem območju doživeli eno najtežjih obdobij svoje zgodovine.
