V Idriji turizem vse bolj gradijo na trajnostnih, butičnih in doživljajskih vsebinah. Obiskovalcem želijo ponuditi predvsem stik z naravo, lokalnimi zgodbami in umirjenim ritmom, ki ga danes številni turisti vse bolj iščejo. Ob našem obisku so nas predstavniki Zavoda za turizem Idrija sprejeli v novem prostoru Divja bajta, nekdanjem skednju ob vhodu v Krajinski park Zgornja Idrijca, ki danes dobiva novo vlogo – postaja vstopna točka v naravo, dediščino in zgodbe Idrijskega.
Ob prihodu v Divjo bajto, kot danes imenujejo prenovljen objekt, nas je sprejela vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za turizem Idrija Mojca Gorjup Kavčič. V prostoru, kjer je danes turistično-informacijska točka, so nekoč shranjevali seno in kmetijsko orodje. Danes obiskovalce pričaka sodobno urejen prostor, namenjen predstavitvi krajinskega parka, geoparka in lokalnih doživetij. »Bogata dediščina in avtentične lokalne zgodbe s svojo pristnostjo, zgodovino in sproščenim ritmom ponujajo popoln pobeg za vse, ki iščejo mir, stik z naravo in pristna doživetja,« poudarja Mojca Gorjup Kavčič. Po njenih besedah Idrijsko postaja destinacija za obiskovalce, ki želijo aktivno, a hkrati umirjeno preživljati prosti čas.
Sveže jutro ob Idrijci
Med novostmi letošnje sezone posebej izstopa doživetje »Sveže jutro v krajinskem parku«, ki ga pripravljajo ob reki Idrijci, predvsem na območju kopališča Lajšt. Gre za butično izkušnjo za manjše skupine do šest oseb, ki združuje sproščanje v naravi, zvočno kopel z gongom in drugimi inštrumenti ter pokušino lokalnih dobrot. »Opažamo, da ljudje vse bolj iščejo mir, naravo in aktivno preživljanje dopusta. Radi gredo ven iz mest, želijo si pristnih izkušenj,« pojasnjuje sogovornica. Doživetje trenutno še testirajo in ga predstavljajo predvsem promocijsko, vendar verjamejo, da ima velik potencial.
Poleg tega v Idriji razvijajo tudi novo interaktivno igro v naravi z naslovom »Izgubljeni zaklad Idrije«. Gre za nekakšno sobo pobega na prostem, v kateri obiskovalci skozi reševanje ugank pomagajo gozdarju Jakobu poiskati izgubljen zaklad. Zgodba temelji na lokalnih pripovedih in legendah, ki so jih zbirali med domačini. »Skozi igro obiskovalci spoznavajo dediščino in zgodovino območja. Sezono si želimo podaljšati tudi v pomladne in jesenske mesece,« pravi Gorjup-Kavčičeva. Igra je namenjena manjšim skupinam do pet oseb in traja približno eno uro.
Divja bajta kot nova vstopna točka v naravo
Posebno vlogo pri predstavljanju krajinskega parka ima prav Divja bajta. Kot pojasnjujejo na Zavodu za turizem Idrija, želijo obiskovalcem že ob prihodu predstaviti, kako pomembno je odgovorno vedenje v naravi in kako bogato dediščino skriva območje zgornje Idrijce. »Radi bi, da obiskovalci tukaj dobijo prvi stik z naravo, kulturno in tehniško dediščino ter informacijami o geoparku Idrija,« je bilo slišati ob predstavitvi projekta. V prihodnje želijo v objektu urediti tudi manjšo trgovino z lokalnimi izdelki in prostor za predavanja ter aktivnosti s področja gozdne pedagogike in naravovarstva. Objekt je bil obnovljen s pomočjo evropskih sredstev, upravljanje pa prevzema Zavod za turizem Idrija. Letos gre za prvo sezono delovanja, zato bodo številne vsebine še nadgrajevali. »Prva sezona je vedno preizkus. Kar se bomo letos naučili, bomo prihodnje leto izboljšali. A prvi odzivi obiskovalcev so spodbudni,« poudarjajo v Idriji.
Evropski geoparki in poletno dogajanje
Idrija je del Unescove mreže globalnih geoparkov, zato v teh tednih potekajo tudi Tedni evropskih geoparkov. Do začetka junija pripravljajo številne dogodke – od pohodov, razstav in predavanj do delavnic ter aktivnosti za družine. Osrednji dogodek bo letos Dan geoparka Idrija, ki bo 23. maja na Ledinah. Celodnevni program bo povezal lokalna društva, pohodnike, kolesarje, družine in obiskovalce vseh generacij. Med drugim pripravljajo pohode, otroški program, predstavitve reševalnih psov, degustacije lokalnih jedi in večerni koncert.
Posebno pozornost namenjajo trajnostni mobilnosti. Na območju Lajšta bodo tudi letos pripravili Dan brez avtomobila, ko bodo krajinski park zaprli za motorna vozila. Takrat bo začel voziti brezplačni avtobus med Idrijo, Lajštom in Črnim Vrhom. »Spodbujamo prihod peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Želimo, da obiskovalci naravo doživljajo čim bolj trajnostno,« poudarjajo organizatorji.
Idrijska čipka in žlikrofi ostajajo simbol kraja
Med največjimi dogodki leta ostaja Festival idrijske čipke, ki bo letos potekal med 19. in 21. junijem. Festival bo letos posvečen 150-letnici neprekinjenega delovanja Čipkarske šole Idrija. »To je res izjemna obletnica in velik ponos za Idrijo,« pravi Mojca Gorjup Kavčič. Festival bo ponovno ponudil razstave čipke, kulturni program, ustvarjalne delavnice, sejem domače obrti in večerne koncerte. Poleti bo sledil še praznik idrijskih žlikrofov, sodobno kulinarično doživetje, posvečeno najbolj prepoznavni jedi Idrijskega. Obiskovalci bodo lahko pokušali tradicionalne in sodobne različice žlikrofov ter spoznavali lokalno kulinariko.
V Idriji sicer največ stavijo prav na butični turizem. Večjih hotelskih zmogljivosti nimajo, goste sprejemajo v manjših hotelih, apartmajih in hostlih. »Pri nas ne moremo govoriti o množičnem turizmu. Naša prednost so manjše, pristne zgodbe in osebni stik z obiskovalci,« pojasni sogovornica.
Ob koncu obiska postane jasno, da Idrija svojo prihodnost vidi predvsem v povezovanju narave, dediščine in trajnostnega razvoja. Divja bajta je pri tem simbol nove smeri – prostora, kjer obiskovalec že ob prihodu začuti, da je vstopil v svet drugačnega, počasnejšega in bolj pristnega doživljanja Slovenije.
