Potem ko je Robert Goter na velenjski Visti neprekinjeno igra harmoniko več kot 81 ur in včeraj postavil Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju harmonike, bodo v Velenju skušali danes postaviti še en rekord.
Na velenjski Visti bodo danes poskušali postaviti rekord v največjem številu harmonikarjev na enem mestu. Organizatorji želijo zbrati več kot 5500 harmonikarjev, ki bodo skupaj zaigrali skladbo Na Golici. Doslej se je prijavilo okoli 3600 udeležencev, prijave pa bodo odprte vse do približno 14.45 ure, ko bo znano, ali je rekord uspelo podreti.
Uradni Guinnessov rekord v skupinskem igranju harmonike si s 5282 udeleženci trenutno lasti Kitajska.
Dogodek, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar, predstavlja poklon slovenski identiteti in povezovanju generacij. Za vzdušje bodo med drugim poskrbeli Čuki, Gadi, Ansambel Stil, Alpski kvintet in Poskočni muzikanti, ljubitelji kulinarike pa se bodo lahko preizkusili v tekmovanju v kuhanju goveje "župe", so sporočili z velenjske občine.
Kot so zapisali, praznik harmonike ni le glasbeni dogodek, ampak poklon slovenski tradiciji, kulturi in glasbi, ki povezuje generacije. "Želimo si, da Vista za en dan postane prostor ponosa, druženja in dobre volje," so dodali.
V času, ko se v Velenju pripravljajo na podiranje rekorda v največjem številu harmonikarjev na enem mestu, se znova odpira vprašanje, kako ohraniti tradicijo narodnozabavne glasbe v času hitro spreminjajočih se glasbenih trendov. Predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Tonja Lapanja Brenčič je za STA ocenila, da bo prihodnost harmonike v Sloveniji odvisna predvsem od sposobnosti povezovanja tradicije s sodobnimi glasbenimi vplivi ter od nagovarjanja novih generacij poslušalcev.
Čeprav harmonika ostaja eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenske glasbene tradicije, v glasbenih šolah opažajo, da zanimanje zanjo ni več tako izrazito kot pred leti. Mladi danes posegajo po vse bolj raznolikih glasbenih zvrsteh in instrumentih, kar odraža širše spremembe v družbi in glasbeni kulturi.
Po besedah Lapanja Brenčič ima narodnozabavna glasba v Sloveniji še vedno pomembno mesto, saj jo ljudje povezujejo s praznovanji, druženjem in občutkom domačnosti. Prav zato ostaja harmonika pomemben del številnih dogodkov in prireditev.
Kot pozitiven razvoj ocenjuje tudi povezovanje narodnozabavne glasbe z drugimi glasbenimi žanri, če temelji na kakovosti in glasbenem znanju. Takšno prepletanje lahko po njenem mnenju približa narodnozabavno glasbo širšemu krogu poslušalcev, uspeh mladih ansamblov pa kaže, da zanimanje za to glasbeno področje med mladimi še vedno obstaja.
Ob tem poudarja pomen kakovostnega in raznolikega glasbenega izobraževanja, ki mladim omogoča stik z različnimi glasbenimi tradicijami ter spodbuja ustvarjalnost ne glede na glasbeno usmeritev.
