Grlo vas praska in želite si skuhati topel čaj. Odprete omarico, sežete po tistem dragocenem kozarcu domačega medu, ki ste ga kupili na tržnici, in v njem najdete samo še trdo, zrnato, skoraj belo skalo. Prva misel: Pokvaril se je. Ali pa morda: Prodali so mi poceni sladkorni ponaredek! Ne zavrzite ga v smeti. Vaš med je popolnoma dober. Potrebuje samo »čarobnega« dotika.
Kar smo opisali, je bržkone eden najpogostejših razlogov, zakaj ljudje po nepotrebnem zavržejo popolnoma dobro (in drago) hrano. Trd, zrnat med ni znak kvarjenja. Pravzaprav je med edino živilo na planetu, ki se nikoli ne pokvari (arheologi so v egipčanskih grobnicah našli 3000 let star med, ki je bil še vedno užiten).
Zakaj se torej strdi? In kar je še pomembneje – zakaj je najhitrejša rešitev (mikrovalovna pečica) hkrati tudi najslabša možna izbira?
Znanost in kemija
Med je v osnovi »supersaturirana« raztopina. Vsebuje več sladkorja (mešanico fruktoze in glukoze), kot ga lahko voda v njem naravno raztopi pri sobni temperaturi.
Sčasoma se glukoza začne ločevati od vode in tvori drobne kristale. Zanimivo je, da surov, nefiltriran med kristalizira veliko hitreje kot tisti poceni, industrijski iz supermarketa.
Če je vaš med postal trd kot kamen, je to dejansko dokaz njegove visoke kakovosti in naravnega izvora. Cvetni prah in koščki voska v surovem medu namreč delujejo kot semena, okoli katerih se začnejo graditi kristali.
Sovražnik št. 1
Ko ljudje vidijo trd med, ga pogosto porinejo v mikrovalovno pečico. To je največji zločin, ki ga lahko storite proti tej čudoviti sestavini.
Mikrovalovi ga segrejejo prehitro in neenakomerno (pogosto prebijejo temperaturo 60 stopinj Celzija). Visoka vročina v trenutku ubije vse naravne encime, antioksidante in protibakterijske lastnosti, zaradi katerih je med tako zdravilen. Poleg tega uniči njegove delikatne cvetne arome in poskrbi, da bo ob naslednjem ohlajanju kristaliziral še dvakrat hitreje in v še tršo skalo.
Nežna vodna kopel
Edini pravilen način, da med vrnete v njegovo tekoče, zlato stanje, zahteva nekaj potrpljenja in nadzorovano, nežno toploto. Storite naslednje:
1. Priprava kopeli: vzemite lonec (dovolj globok, da vanj postavite kozarec medu) in vanj nalijte vodo. Na štedilniku jo segrejte, dokler ni vroča, vendar ne vrela (idealna temperatura je okoli 40 do 45 stopinj Celzija – dovolj topla, da vanjo še vedno lahko pomočite prst).
2. Kopanje: ugasnite ogenj. Kozarcu odstranite pokrovček in ga previdno postavite v vročo vodo. Voda naj sega približno do višine medu v kozarcu (pazite, da voda ne priteče v med).
3. Potrpljenje: pustite kozarec v kopeli 15 do 20 minut.
4. Mešanje: vsakih nekaj minut med nežno premešajte z leseno ali plastično žličko (izogibajte se kovini). Opazovali boste lahko, kako se kristali topijo v tekoče zlato. Če se voda preveč ohladi, kozarec vzemite, vodo nekoliko pogrejte, ponovno ugasnite štedilnik in vrnite kozarec.
Rezultat
Vaš med bo ponovno svilnat, tekoč in sijoč. Ohranil bo vse svoje dragocene vitamine, encime in nežen okus cvetlic. In naslednjič, ko boste videli kristaliziran med, se boste nasmehnili, saj boste vedeli, da imate v rokah pravo, naravno dobrino.
Povzetek za bralce
Znanost: kristalizacija je naraven proces ločevanja glukoze od vode. Je znak kakovostnega, surovega medu, ne kvarjenja.
Napaka: segrevanje v mikrovalovni pečici uniči encime in okus ter pospeši ponovno kristalizacijo.
Rešitev: kozarec postavite v toplo (ne vrelo!) vodno kopel (okoli 40 °C) in počasi mešajte, dokler se ne utekočini.