»Jaz sem ji podaril življenje, zdaj ga je ona meni«: hči Zala rešila očeta Marka

Ko človek izve za težko diagnozo, se svet za trenutek popolnoma ustavi, ob iskanju darovalca pa se mešata strah in pogum. Za Marka Česnika iz Radeč, ki ga danes pozna velik del slovenske javnosti, se je vse začelo povsem nedolžno na redni krvodajalski akciji, kjer so ugotovili padec hemoglobina. Počutil se je odlično in z ženo Marjeto sta celo odšla na dopust, preden so mu v celjski bolnišnici diagnosticirali vrsto levkemije. Kmalu je sledil največji šok, ko so mu zdravniki sporočili, da v svetovnem registru zanj ni primernega darovalca krvotvornih matičnih celic. »Ob tem spoznanju se človek vpraša, kako sploh naprej in koliko časa mu še ostane,« je svojo izkušnjo iskreno opisal Marko.

Največje darilo znotraj družine

Njegova družina se ni predala, temveč je žena takoj prevzela pobudo in organizirala obsežno iskalno akcijo, pri kateri so se povezali s prijatelji, športnimi društvi in novinarji, da bi javnost pozvali k vpisu v register Slovenija Donor. Akcije so se vrstile po vsej Sloveniji, odziv ljudi pa je bil izjemen, saj sta se v register na novo vpisala kar 1602 potencialna darovalca. Kljub temu pa se za Marka ni našel popolnoma skladen nesorodni darovalec.

Rešitev se je nato vendarle našla znotraj družine, ko je hči Zala očetu nesebično priskočila na pomoč in mu darovala svoje celice. Zala je to izkušnjo opisala kot izjemno pozitivno in poudarila, da je bil sam postopek po začetnem strahu pravzaprav mačji kašelj, saj so jo zdravnice nanj odlično pripravile. »Marko je rekel, jaz sem ji podaril življenje, prerezal popkovino, zdaj pa je ona meni podarila življenje,« se je s ponosom spominjala Markova žena in dodala, da je hči očetu podarila največ, kar človek lahko da človeku. Čeprav ni našel darovalca med neznanci, se zaveda, da bo zaradi teh številnih novih vpisov priložnost za novo življenje sedaj dobil nekdo drug.

Slovenski register in iskanje upanja

Markova zgodba je ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic služila kot ganljiv opomnik in močan poziv k vpisu v register, ki pri iskanju rešitev za bolnike igra ključno vlogo. Po svetu je v mednarodne registre vključenih že več kot štiriinštirideset milijonov ljudi, v slovenskem registru Slovenija Donor pa je trenutno vpisanih več kot petindvajset tisoč darovalcev. Dr. Sendi Montanič, vodja slovenskega registra, je pojasnila, da se iskanje ustreznih celic vedno začne znotraj družine, a je verjetnost, da bolnik najde popolnoma identičnega sorojenca v družini z dvema otrokoma, zgolj 25-odstotna.

Če darovalca znotraj družine ni, se iskanje takoj nadaljuje v svetovnem registru. Zaradi specifičnih tkivnih antigenov, strokovno imenovanih tipi HLA, ki so izjemno značilni za našo populacijo, je nujno, da ima Slovenija močan nacionalni register. Z domačim darovalcem celoten postopek do transplantacije steče precej hitreje, zato je treba register nenehno širiti in pomlajevati, saj vsako leto zaradi starostne omejitve iz njega izpišejo približno petsto ljudi. Starostna meja za vpis je med osemnajstim in štiridesetim letom, stroka pa si želi predvsem mlajših darovalcev od trideset let, saj so z njimi uspešnosti presaditev boljše in zapleti redkejši. Sam vpis je izjemno preprost, posameznik ga lahko opravi prek spleta z izpolnitvijo obrazca, nato pa na dom prejme set za odvzem brisa ustne sluznice.

Medtem ko so v preteklosti presajali predvsem popolnoma skladne celice, so danes izjemno uspešne tudi polovično skladne presaditve, denimo med staršem in otrokom. Zanimivo je, da se je ta metoda v zadnjih desetih letih pospešeno razvila na Kitajskem, saj zaradi dolgoletne politike enega otroka ogromna populacija bolnikov ni imela sorojencev, ki bi jim lahko darovali celice. Ogromne potrebe so tamkajšnje centre prisilile k inovacijam, kar je celotnemu svetu prineslo neprecenljivo količino novih zdravstvenih podatkov.

Nov imunski sistem in varen postopek

Kaj presaditev celic dejansko pomeni za bolnika, je slikovito pojasnila hematologinja dr. Polona Novak iz UKC Ljubljana. Poudarila je, da ne gre za navadno menjavo krvi, temveč bolnik dobi popolnoma nov imunski sistem, ki je sposoben prepoznati in uničiti rakave celice. Gre za prvo dokazano učinkovito obliko imunoterapije, ki prinaša resnično možnost za dolgotrajno ozdravitev bolnikom, ki so odporni proti kemoterapiji. Kljub temu je opozorila, da gre za izjemno kompleksen potek zdravljenja, saj se po njenih besedah transplantacija v resnici šele zares začne, ko gre bolnik domov. Takrat lahko namreč novi imunski sistem reagira proti telesu z različnimi vnetji, zato zdravljenje zahteva dolgo in skrbno obravnavo. Kot je dodala zdravnica, pa je zanjo in za njene kolege najbolj navdihujoče to, ko nekaj let po presaditvi v ambulanti sreča bolnika, ki je »dal skozi pekel«, in ji ta nasmejano pove, da gre s kolegico z oddelka pravkar na kosilo ter da sta oba v redu. Nasprotno od presaditev čvrstih organov, kot so jetra ali ledvice, kjer morajo bolniki jemati imunosupresivna zdravila za preprečevanje zavrnitve do konca svojega življenja, se pri presaditvi krvotvornih matičnih celic ta zdravila sčasoma začnejo ukinjati.

Da pa bi do presaditve sploh lahko prišlo, mora zdrav darovalec najprej opraviti postopek odvzema. Asist. dr. Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino je pojasnil, da izbrani darovalec najprej pet dni prejema zdravilo, ki spodbudi matične celice, da se sprostijo v periferno kri. Postopek odvzema se imenuje afereza, poteka prek posebnega aparata s centrifugo in traja približno pet ur, pri čemer darovalec ne izgubi prav ničesar, njegova krvna slika pa se normalizira v nekaj dneh. Postopek je varen, poteka pod stalnim medicinskim nadzorom, medtem ko je klasičen odvzem kostnega mozga z iglo danes izjemno redek in rezerviran le še za specifične bolezni. Med odvzemom krvotvornih matičnih celic gre skozi sistem presenetljiva količina krvi. Kot je pojasnil Poženel, v tem času skozi aparat prečrpajo kar tri volumne oziroma v povprečju petnajst litrov darovalčeve periferne krvi. Iz te količine izločijo natančno določeno število matičnih celic, običajno od štiri do pet milijonov na kilogram bolnikove teže. Kljub temu darovalec ne utrpi nobene dolgoročne škode, saj gre za zelo primitivne matične celice, ki so se sposobne desetletja množiti in neverjetno hitro regenerirajo tako darovalčev kot tudi prejemnikov kostni mozeg.

Hvaležnost bolnikov

Kot poudarja Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, se s preprostimi besedami sploh ne da opisati hvaležnosti bolnikov in njihovih družin, ko izvedo, da so dobili darovalca in s tem priložnost, da preživijo. Izkušnje in zgodbe bolnikov po presaditvi so si med seboj zelo različne, nekatere spremljajo težave, drugi pa lahko hitro in aktivno zakorakajo nazaj v življenje, a prav vse združuje ena sama velika hvaležnost do neznanega darovalca, ki jim je to življenje omogočil. »Zato je ključnega pomena, da vsi skupaj še naprej pomagamo širiti ta register in vabimo nove kandidate, ki bodo v prihodnosti reševali življenja našim bolnikom in bolnikom po svetu.« Vse, ki jih zanima več informacij o darovanju in izkušnjah, je ob tem povabila k obisku spletne strani dajsenaseznam.si, tiste, ki so že odločeni za to nesebično dejanje, pa k izpolnitvi obrazca na strani slovenijadonor.si. Darovanje krvotvornih matičnih celic tako ostaja eno najbolj plemenitih dejanj na svetu, saj popolnoma zdrav človek anonimno podari delček sebe in s tem nekomu dobesedno podari novo življenje.