Mravlje plezajo na drevo: smešno ime za kultno jed, v kateri sploh ni žuželk
Zgodba o iznajdljivosti kitajskih gospodinj in evoluciji okusov, ki so iz preprostih sestavin ustvarili svetovni gastronomski fenomen.
29. 05. 2026, 11.32
Iztok Klemenčič
V svetu kitajske kulinarike je kar precej jedi, ki se ponašajo z nenavadnim in slikovitim imenom, ki je prispodoba za enega najrazličnejših pojavov iz narave, a med vsemi verjetno najbolj izstopajo prav mravlje, ki plezajo na drevo. Za igrivim imenom se skriva povsem preprosta jed, ki že stoletja buri domišljijo predvsem tujcem, ki pogosto mislijo, da jed res vsebuje mravlje, na Kitajskem pa ta jed pooseblja kuhinjo revnih.
Mravlje plezajo na drevo
Sestavine
200–250 g steklenih rezancev
300 g mlete svinjine
1 žlica olja
3 stroki česna
1 žlica naribanega ingverja
4 mlade čebule
2 žlici sojine omake
250 ml piščančje jušne osnove
1 žlica paradižnikovega koncentrata
1 žlička medu ali sladkorja
1 žlica suhega belega vina
250 ml piščančje ali zelenjavne jušne osnove
1 žlička čilijevih kosmičev
Priprava
1 Steklene rezance namočimo v topli vodi za deset do petnajst minut, da se zmehčajo, nato jih odcedimo.
2 Vok ali večjo ponev segrejemo z malo olja. Dodamo sesekljan česen, ingver in ju na hitro popražimo. Vmešamo še paradižnikov koncentrat in čili ter pražimo še minuto, da se razvije aroma, nato pa dodamo mleto meso in ga pražimo, da razpade in rahlo porjavi.
3 Zatem prilijemo sojino omako, vino, med ali sladkor ter jušno osnovo in počakamo, da omaka zavre in da se okusi povežejo.
4 Dodamo odcejene rezance in jih kuhamo še pet minut, da vpijejo tekočino in se povežejo z omako. Če je omaka pregosta, dodamo še malce jušne osnove. Za konec vse skupaj potresemo s sesekljano mlado čebulo.
V katerem zgodovinskem obdobju se je pojavila, zgodovinarji niso ugotovili, pa tudi tega ne, kje natančno naj bi jed nastala, kar je za kitajsko gastronomijo menda kar precej značilno. Po ljudskem izročilu jo povezujejo s podeželjem province Sečuan in časi, ko mesa ni bilo na pretek, zato so ga uporabljali zelo varčno, tako da je že majhna količina mlete svinjine na steklenih rezancih ustvarila iluzijo bogatega obroka. Ena najbolj razširjenih legend govori o gospodinji, ki je želela nahraniti družino z zelo malo mesa, zato je mleto svinjino razporedila po velikem kupu rezancev. Ko je jed postregla, naj bi nekdo pripomnil, da so drobni koščki mesa videti kot mravlje, ki plezajo po vejah drevesa, in ime se je prijelo. Še dandanes za številne raziskovalce kitajske gastronomske dediščine jed mravlje plezajo na drevo pooseblja kulinarično lekcijo o tem, kako iz malo sestavin ustvariti veliko jed, s tem, da se jedi ne povezuje zgolj z domačo kuharijo, temveč predstavlja simbol sečuanske kulinarike v svetu.
Kremna česnova juha
Sestavine
2 večji glavi česna (približno 20–25 strokov)
1 srednje velika čebula
1 srednje velik krompir
30 g masla
1 žlica oljčnega olja
750 ml zelenjavne jušne osnove
100 ml sladke smetane
sol in sveže mlet poper
Priprava
Najprej olupimo česen in pripravimo stroke, nato pa v loncu segrejemo maslo in oljčno olje, dodamo na drobno sesekljano čebulo in jo počasi pražimo, da postekleni. Dodamo česen in ga nežno pražimo samo dve minuti, da zadiši. Zatem v lonec vržemo na majhne kocke narezan krompir ter vse zalijemo z jušno osnovo in kuhamo približno dvajset minut, da se vse zmehča. Juho zatem zmiksamo s paličnim mešalnikom ali v mešalniku, na koncu pa prilijemo še smetano ter jo začinimo s soljo in poprom. Postrežemo jo s krutoni ali rezino opečenega kruha.
Tako ni nič nenavadnega, da je »mravlje« mogoče pomalicati na kakšni ulični stojnici ali v prestižni restavraciji v Londonu, New Yorku ali Tokiu. Zato so kuharji tradicionalno različico priredili tudi modernim jedcem in jo pripravljajo celo brez svinjine, ki jo nadomeščajo z govedino in piščancem, za tiste, ki ne marajo živali na krožnikih, pa celo s tofujem. Druga interpretacija jed povezuje s širšim razvojem sečuanske kuhinje v obdobju dinastije Ming (1368–1644), ko so se zaradi trgovine in selitev začele uporabljati nove sestavine, kot so na primer čili paprike.
Češnjev biskvit z mandlji
Sestavine
120 g masla
120 g sladkorja
2 jajci
120 g gladke moke
1 žlička pecilnega praška
1 vrečka vaniljevega sladkorja
ščepec soli
150 g češenj
20 g mandljevih lističev
2 žlici mleka
sladkor v prahu za posip
Priprava
Najprej razkoščičimo češnje, nato pa pripravimo testo tako, da maslo in sladkor stepamo tri do štiri minute, da postane zmes svetla in puhasta. Nato vmešamo jajca, eno po eno, in vaniljev sladkor. Moko, pecilni prašek in sol presejemo ter jih nežno primešamo v maso. Na koncu dodamo še mleko, da dobimo rahlo in gosto testo. Model namastimo in vanj vlijemo polovico testa in polovico češenj. Nato to prekrijemo s preostankom testa, po vrhu razporedimo še preostale češnje, na koncu pa po vsem potresemo še mandljeve lističe. Kolač pečemo pri 180 °C približno pol ure oziroma tako dolgo, da pride zobotrebec iz sredine biskvita čist.
Do 16. stoletja so v rezance s svinjino namreč dodajali sečuanski poper, ki sicer ni sorodnik pravega popra, ampak aromatična začimba iz posušene lupine plodov posebnega bodičastega grma, ki bolj spominja na okus limone, s tem da po zaužitju povzroča rahlo omrtvičenje v ustih. Ko je na Kitajsko prišel čili iz Južne Amerike, pa so začeli pogosteje uporabljati novega pekočega prišleka.
