Veliko jedi je poimenovanih po krajih, zgodovinskih dogodkih ali slavnih osebnostih. A le redko se zgodi, da na nastanek jedi vpliva drama, povezana z zvezdniškim prešuštvom, kot se je to zgodilo v primeru strombolija.

Stromboli

Sestavine

Za testo:

500 g moke (tip 00 ali gladka)

1 paket suhega kvasa

300 ml  tople vode

2 žlici oljčnega olja

1 žlička soli

1 žlička sladkorja

Za nadev:

250 g mocarele

150 g budžole

150 g šunke

100 g parmezana

1 paprika

2 žlici paradižnikove omake

1 jajce

origano, poper

Priprava

1 V toplo vodo vmešamo sladkor in kvas, počakamo deset minut, nato pa dodamo moko, sol in olje in zamesimo testo, ki ga pokrijemo ter pustimo vzhajati vsaj dve uri.

2 Testo razvaljamo v pravokotno obliko, nanj pa naložimo nariban parmezan in natrgano mocarelo, budžolo, šunko in papriko, začinimo s svežim origanom in poprom ter zvijemo v rulado oziroma zavitek, s tem da robove dobro zapremo.

3  Zavitek položimo na pekač, obložen s peki papirjem, in ga premažemo z razžvrkljanim jajcem, na vrhu pa naredimo nekaj zarez. Pečico ogrejemo na dvesto stopinj Celzija in pečemo okrog pol ure oziroma dokler ni zlatorjavo zapečen. Ko je pečen, ga takoj narežemo na kose, po vrhu premažemo s paradižnikovo omako ali pa jo damo zraven v posebno skodelico in postrežemo v družbi kakšne solate.

Leta 1950 je na filmska platna prišel film Stromboli, ki ga je režiral italijanski mojster neorealizma Roberto Rossellini, Ingrid Bergman pa je upodobila žensko, ki se znajde na surovem in izoliranem vulkanskem otoku Stromboli. Sam film sicer ni postal znan po umetniški vrednosti, ampak predvsem po enem največjih ljubezenskih škandalov v zgodovini Hollywooda, saj se je takrat največja zvezda filma med snemanjem leta 1949 zapletla z Rossellinijem, plod njune romance pa je bil Renato Roberto Ranaldo Giusto Giuseppe, ki se je rodil leta 1950, ko je film prihajal na platna. Igralka, ki je veljala za simbol elegance in idealne ženske ter žene, je čez noč postala predmet pogroma, o njenih nemoralnih dejanjih pa je razpravljal celo ameriški senat. Za javnost, moralistične politike, predvsem pa medije, ki so predvsem Bergmanovo povsem razmrcvarili, je bilo najhuje to, da sta bila oba v tistem času poročena, ona s švedskim kirurgom Pettrom Lindströmom, on pa z italijansko kostumografko Marcello De Marchis. Čeprav sta se istega leta po rojstvu sina oba ločila in se tudi sama zavezala večni zvestobi, ki je sicer trajala sedem let, to za škandal niti ni bilo več pomembno.

Close up of leek and potato soup in ceramic bowls / Foto: Panagiotis Kyriakos

/ Foto: iStock

Juha iz pora in krompirja

Sestavine

2 večja pora

500 g krompirja

1 srednje velika čebula

2 stroka česna

40 g masla

1 liter zelenjavne ali piščančje jušne osnove

150 m l sladke smetane

sol in poper, ščepec muškatnega oreščka (opcijsko)

svež origano, peteršilj

Priprava

Por dobro operemo in ga narežemo na kolobarje, krompir pa olupimo in narežemo na kocke. Čebulo in česen sesekljamo na drobno. V večjem loncu stopimo maslo, vanj damo čebulo in por ter ju pražimo na srednjem ognju deset minut, pri čemer pazimo, da ne porjavita, ampak se le zmehčata. Dodamo česen in pražimo še pol minute, zatem pa dodamo na kockice narezan krompir in vse zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo 20–25 minut, da krompir postane mehak, nato pa juho zmešamo s paličnim mešalnikom do gladkega, dodamo smetano, solimo in popramo ter začinimo še z muškatnim oreščkom. Juho postrežemo s hrustljavim kruhom ali krutoni in svežim origanom, peteršiljem ali drobnjakom.

Ravno v času, ko so Bergmanovo bičali mediji, hollywoodski producenti pa so se ji odrekli za deset let, so italijanski priseljenci v ZDA svoje domače kuharske stvaritve prilagajali novemu okolju in ustvarjali jedi, ki so združevale italijansko tradicijo z ameriškim okusom. Eden najbolj znamenitih tovrstnih podvigov je nastal v Filadelfiji, kjer je picopek italijanskih korenin Nazzareno Romano v svoji piceriji Romano's Italian Restaurant izumil posebno pico, nekakšno različico neapeljske prepognjene pice calzone, ki jo je preoblikoval tako, da je premazano testo zvil v nekakšno rulado oziroma zavitek, za nadev pa je uporabil mocarelo, šunko, pečene paprike, budžolo ter jo poimenoval po takrat znamenitem filmu Stromboli oziroma aferi, ki ga je spremljala.

Healthy food. Chia seed pudding with pineapple. Copy space for text. / Foto: Gingagi

/ Foto: iStock

Puding iz chia semen z mangom

Sestavine

80 g chia semen

500 ml kokosovega ali mandljevega mleka

2 žlici javorovega sirupa ali medu

ščepec soli

2 zrela manga

1 žlica limoninega soka

sveža meta

Priprava

V večji posodi zmešamo chia semena, kokosovo mleko, javorjev sirup in sol ter vse skupaj dobro premešamo, da se chia semena enakomerno razporedijo. Pripravljeno maso pustimo počivati petnajst minut in še enkrat premešamo, da preprečimo nastanek grudic. Posodo pokrijemo in postavimo v hladilnik za vsaj štiri ure. Preden puding postrežemo, narežemo mango na majhne kocke in jih pokapamo z limoninim sokom za svežino in rahlo kislost, nato pa v kozarce nadevamo napihnjena chia semena, po vrhu damo mangove kockice, vse skupaj pa okrasimo še z nekaj listki sveže mete.

Kot pravijo kronisti te jedi, je novo stvaritev takrat prodajal za 45 centov in si z njo spisal slavo najprej med lokalnimi delavci in rudarji, ki so potrebovali nasitno kosilo, kasneje pa se je njegov recept, ki so ga seveda izpopolnjevali vsak na svoj način z najrazličnejšimi dodatki, razširil po celotnem ozemlju ZDA. Čeprav ima stromboli na neki način italijanske korenine, pa velja za povsem ameriško jed, ki se je v Italiji bolj kot ne sramujejo, kot so se v svojih časih Ingrid Bergman. 

Priporočamo