Ime jedi preučevalci zgodovine gastronomije pripisujejo rimski boginji lova in divjih živali Diani, saj so že v antičnih časih k jedem, povezanim z divjadjo, radi stregli bogate omake iz vina, zelišč in fermentiranih dodatkov, v 19. stoletju pa so se podobne omake začele pojavljati v visoki francoski kuhinji.

Dianin zrezek

Sestavine

4 goveji zrezki (file ali pljučna pečenka), vsak 150–180 g

sol in sveže mlet poper

1 žlica oljčnega olja

Za omako:

2 žlici masla

2 šalotki ali 1 manjša čebula

150 g šampinjonov

2 žlički dijonske gorčice

1 žlica worcestrske omake

50 ml konjaka ali vinjaka

150 ml sladke smetane

1 žlica sesekljanega peteršilja

Priprava

1 Zrezke vzamemo iz hladilnika dvajset minut, preden jih začnemo peči, da se meso segreje na sobno temperaturo. Nato zrezke, če so predebeli, rahlo potolčemo ter jih začinimo s soljo in poprom ter na vroči ponvi na vsaki strani pečemo eno minuto (medium rare). Če želimo bolj zapečene, pa dve do tri minute. Nato jih odstranimo iz ponve in pokrijemo, da si malce spočijejo.

2 Taisto ponev ponovno pristavimo na štedilnik, stopimo maslo ter na njem na hitro, dve minuti popražimo sesekljano šalotko, dodamo gobe in vse skupaj ​pražimo še štiri minute. Zatem dodamo gorčico in worcestrsko omako ter konjak, in ker nočemo, da se v kuhinji kaj zažge, počakamo, da alkohol izhlapi, na koncu pa prilijemo še smetano in omako kuhamo na rahlem ognju tri minute, da se zgosti. Zrezke vrnemo v ponev in jih prelijemo z omako, dodamo še peteršilj in kuhamo še kakšno minuto. Za prilogo ponudimo pečeni krompir in malce sveže zelenjave.

Sam Dianin zrezek oziroma steak Diane, h kateremu spada sopotnica v obliki omake, narejene iz masla, šalotke, worcestrske omake, dijonske gorčice, smetane in najpogosteje še gob, peteršilja, črnega popra in konjaka, ki se na koncu flambira, naj bi se začel pojavljati v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Angliji in ZDA, slavo pa je jed doživela v petdesetih in šestdesetih letih taistega stoletja predvsem v prestižnih restavracijah Londona in New Yorka, saj je bilo flambiranje v tistih letih ena najbolj zaželenih predstav za lačne goste.

Broccoli spinach pea cream soup with cream and chilli flakes / Foto: Bartosz Luczak

/ Foto: iStock

Kremna juha s špinačo in brokolijem

Sestavine

1 srednje velik brokoli (približno 0,5 kg)

150 g sveže špinače

1 srednja čebula

2 stroka česna

1 srednje velik krompir

2  žlici masla

1 l zelenjavne jušne osnove

100 ml sladke smetane

sol in poper po okusu, ščepec muškatnega oreščka, limonin sok (nekaj kapljic, za svežino)

Priprava

V loncu segrejemo maslo, vanj dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo pet minut, da postekleni. Dodamo česen in pražimo še pol minute, da zadiši, pridamo še na kockice narezan krompir in brokoli ter vse zalijemo z jušno osnovo. Kuham približno deset do petnajst minut, da se zelenjava zmehča. Zatem dodamo še špinačo in jo kuhamo dve do tri minute oziroma le toliko, da ovene. Juho zmešamo s paličnim mešalnikom, prilijemo smetano in začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom, preden juho postrežemo, pa jo obogatimo še z nekaj kapljicami limoninega soka.

Kdo je bil prvi, ki se je podpisal pod recept, kulinaričnim zgodovinarjem sicer ni povsem jasno, ena najbolj razširjenih teorij je, da je Dianin zrezek ustvaril francoski kuhar Beniamino Schiavon v razkošni francoski restavraciji hotela Drake v New Yorku in ga poimenoval po svoji hčerki Diane, sam recept pa naj bi imel belgijske korenine, saj je Schiavon, preden je prišel v New York, delal v več restavracijah v Ostendeju. Angleži trdijo drugače in namigujejo, da je leta 1938 londonski časopis The Weekly Dispatch poročal o tem, da je neki par v hotelu Palace v Sankt Moritzu v svojo sobo naročil šampanjec in Dianin zrezek, leta 1955 pa so še objavili, da je Bartolomeo Calderoni, glavni kuhar v londonski restavraciji Quaglino's, ki je slovela kot gnezdo za prehranjevanje britanske aristokracije in umetniške elite, večkrat osebno pripravljal taisti zrezek za windsorskega vojvodo in valižanskega princa. Celo sam Calderoni je kasneje zatrjeval, da se je recepta za steak Diana domislil sam in da nima nobene zveze z ameriškim sorodnikom.

freshly baked lemon bars (or lemon squares) with powdered sugar on white bakground, selective focus / Foto: Anna_shepulova

/ Foto: iStock

Limonine rezine

Sestavine

Za krhko podlago:

120 g moke

60 g sladkorja v prahu

100 g hladnega masla

ščepec soli

Za limonin nadev:

2 jajci

120 g sladkorja

2 žlici moke

60 ml sveže iztisnjenega limoninega soka (dve limoni)

naribana lupina ene limone, sladkor v prahu

Priprava

Najprej pripravimo podlago. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija, v skledi pa zmešamo moko, sladkor in sol, dodamo na kocke narezano hladno maslo in ga s prsti vtremo v suhe sestavine, tako da dobimo testo, ki ga položimo na manjši pekač in pečemo petnajst do dvajset minut, da rahlo zlato porjavi. Vmes pripravimo limonin nadev, tako da v skledi stepemo jajci in sladkor, pridamo moko, limonin sok in naribano lupino ter dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Nadev prelijemo čez še vročo podlago in pekač vrnemo v pečico ter pečemo še petnajst do dvajset minut, tako da bo sredina rahlo čvrsta in ne več tekoča. Ko je kolač pečen, je pomembno, da ga popolnoma ohladimo, nato pa narežemo na kvadratke, preden pa ga postrežemo, ga posujemo še s sladkorjem v prahu.

Potem je tukaj še ena zgodba, pripoveduje pa o tem, da je mesto nastanka tega zrezka londonska restavracija Café de Paris, kar naj bi dokazoval časopisni članek, v katerem je bil omenjen lord Louis Mountbatten, ki je skoraj vedno naročil ducat in pol ostrig in Dianin zrezek.

Leta 1940 so zmedo okrog nastanka ovekovečili še Avstralci, saj je bilo v nekem članku o sydneyjski restavraciji Romano's omenjeno, da je Dianin zrezek njihova značilna jed, glavni natakar v omenjeni restavraciji, ime mu je bilo Tony Clerici, pa se je javno pohvalil, da je »steak Diane« izumil v Londonu, v svoji restavraciji Tony's Grill v Mayfairu leta 1938 in ga poimenoval v čast lady Diane Cooper, zvezdniški igralki v nemih filmih in čislani lepotici ter zvezdi družabne kronike v tistih časih.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je jed izgubila veljavo zaradi modnih sprememb, saj so novi trendi začeli narekovati lažje in manj teatralne jedi, predvsem pa se je takrat začelo izogibati flambiranju pred gosti, tako da še danes na tak način pripravljen zrezek ponujajo le v restavracijah, ki slavijo retro jedi. Tudi povsem enotnega recepta, kot je značilno za klasične jedi, pravzaprav ni, se pa jed najpogosteje postreže s pečenim krompirjem, zelenjavo ali preprosto z rezino kruha za pomakanje slastne omake. 

Priporočamo