V ponedeljek zjutraj je na platformi Asfalt, kje si? število prijavljenih lukenj na slovenskih cestah že preseglo število tisoč, luknje pa so bile prijavljene v kar 134 občinah. V petek je bilo največ lukenj prijavljenih v Ljubljani, in sicer 154, sledijo Jesenice s 74, Vrhnika z 63, Radovljica z 51 in Maribor z 44.
Asfalt, kje si?, ki deluje na spletnem naslovu asfaltkje.si, je pravzaprav interaktivni zemljevid, kjer lahko vsak prijavi, fotografira ter označi luknje in druge poškodbe na slovenskih cestah. Platforma deluje od 25. marca, zasnoval pa jo je Egor Gorshkov, hobi računalničar, kot si sam pravi, in to iz preprostega razloga, vse več ljudi okoli sebe je slišal tarnati o slabem stanju slovenskih cest. »Odziv je vsaj s strani prebivalstva močan, zato upam, da bo spletna stran prinesla nekaj dobrega,« je povedal Egor Gorshkov.
Stoodstotno najslabša cesta
Tarnanja je mogoče razbrati tudi s platforme Asfalt, kje si?, kjer lahko prijavitelji objavijo svoje komentarje ob prijavi poškodovanega cestišča. Ti so bolj ali manj duhoviti, zabavni ali pa povsem stvarni. V Golicah pri Kamniku je nekdo zapisal, da je »1,5 kilometra ceste ena sama luknja/flika«. Na Babni Gori v Šmarjah pri Jelšah je »cesta taka, da bi lahko dali dva evra za masažni stol, le da te je strah za avto«, »desna stran pa tako ugreznjena, da je celi vlakec smrti, in to na nepreglednem kotu«. V Šentjurju, natančneje v Loki pri Žusmu, je »cesta ugreznjena, da imaš s kolesom rampo za skok«, v Kanalu ob Soči pa se je prijavitelj zahvalil županu, ki je odklonil že pridobljena državna sredstva za obnovo ceste Kanal–Lig.
Ponekod na slovenskih cestah so jaški za kanalizacijo postavljeni prenizko, ugotavljajo prijavitelji, drugod podjetja, ki urejajo električno, ulično ali komunalno napeljavo, za sabo ne asfaltirajo ceste, pustijo le pesek ali ta del neravno zabetonirajo. V Kranju je na primer del ceste za kolesarje slabši kot makadam, v Sončni vasi v občini Maribor pa nimajo le lukenj, ampak »fali«, kot se v svojem narečju izrazi Štajerec ali Štajerka, skoraj pol ceste. Za Platiševo ulico v Cerknem so domačini prepričani, da je lažje cesto vsako leto pokrpati z barvno za talne oznake kot popraviti, pazite pa tudi, ko se boste vozili po Čečah v občini Hrastnik, kjer si boste potrgali podvozje, če boste vozili več kot deset kilometrov na uro. V Velenju se soočajo z že znanim slovenskim običajem pri vzdrževanju cest: en del ceste popravijo, drugega pa ne. Tipična slovenska lenoba in skopost, so prepričani Velenjčani.
In medtem ko večina prijaviteljev tarna nad luknjami na cestah, se morajo nekateri občani domov voziti po makadamski cesti. Tako je na primer v Slovenski Bistrici, a to ni edina občina, kjer občinske ceste niso asfaltirane. V naselju Urh pravijo takole: »Nevarna makadamska cesta, prosimo vsak dan za asfalt, ker se je nemogoče vsak dan voziti po taki cesti, sploh pozimi, ko ne morejo plužiti, smo ujeti tri do štiri dni doma.« Nekdo iz Železnikov pa je prepričan, da imajo stoodstotno najslabšo cesto v Sloveniji in da se je tam bolje voziti po bankini.
Zemljevid lukenj
Slovenci in Slovenke so si torej dali duška tudi pri kreativnosti izražanja, ne samo prijavljanju. Da se stanje cest pri nas slabša, pa je v zadnjih mesecih opazil tudi Egor Gorshkov iz Ljubljane, zato je postavil platformo Asfalt, kje si?, saj želi občine in državne organe spodbuditi, da naredijo nekaj za izboljšanje vzdrževanja cest. »Zgradil sem platformo, ki bi omogočila vsem, da lahko označijo luknje na svojih cestah,« je dejal.
Toda kaj narediti, da platforma ne postane le zemljevid lukenj po Sloveniji in se spet nič ne spremeni, se je vprašal Gorshkov. Zato je premislil tudi drugi korak in dodal še funkcijo, ki avtomatsko pošilja občinam tedensko poročilo o vseh novih objavljenih luknjah na cestiščih. »Skupno je bilo poslanih že okoli 130 poročil, občine pa dobijo elektronsko sporočilo in tudi povezavo na objavljene luknje, nove v tistem tednu in tudi tiste, ki so ostale. Za zdaj imamo odziv le ene občine, to je občine Vrhnika, kjer so javili, da imajo v načrtu luknjo z največ potrditvami popraviti. Vsako luknjo lahko potrdijo tudi drugi uporabniki, in ta luknja na Vrhniki je najbolj potrjena luknja v Sloveniji. Od dveh občin pa smo dobili sporočilo, da gre pri prijavljenih luknjah za državne ceste in ne občinske,« je razložil sogovornik, ki namerava na spletni strani kmalu dodati še eno funkcijo, in sicer da bo mogoče ločevati državne od občinskih cest.
Čustva ljudi
V manj kot dveh mesecih je število prijavljenih lukenj po Sloveniji že preseglo število tisoč. Tako velik odziv je Egorja presenetil, a mu obenem potrdil, da ga občutek, da luknje na slovenskih cestah so težava, ni varal. Ga je pa presenetilo, da je problem slabih cest navzoč v vseh regijah. Zato je že prejel marsikateri pozitivni odziv glede platforme od znancev ter uporabnikov in uporabnic, od samih županov pa še ne, se nasmeje.
»Ne gre za to, da si želim pozitivnih odzivov županov, sem se pa pripravljen z njimi pogovarjati, kako lahko naredimo platformo še bolj koristno. Nenazadnje so tudi župani občani in se vozijo po 'svojih' cestah in preostali Sloveniji, zato ne verjamem, da niso seznanjeni s tovrstnimi problemi. Toda čeprav ceste niso edini njihov problem, pa lahko ta platforma pokaže prioriteto problemov. Ne gre za to, da povemo županom, da so slabi, da nič ne naredijo za svoje ceste, ampak da imajo vpogled, kje je stanje slabo ali slabše, na kaj občani opozarjajo in kaj jih teži, da lahko ukrepajo,« optimistično razmišlja Egor Gorshkov in upa, da bo projekt Asfalt, kje si? prinesel nekaj dobrega naši družbi.
»Skrbim, da platforma deluje hitro, odzivno in enostavno. Morda ji bomo dodali še druge uporabne funkcije, kot je opozorila na smeti na cestah, grafite na javnih stavbah. Tovrstne aplikacije, kakšna je tudi Kje je gorivo?, državljanom olajšujejo življenje, obenem pa delujejo kot neke vrste ventil in dajejo človeku občutek, da lahko nekaj naredi. Zato se mi je zdelo, da je naš dolg, da to skomuniciramo in pošljemo informacijo o luknjah naprej občinam, ker gre tudi za čustva ljudi, ki se vsak dan vozijo po tistih cestah,« je še povedal Egor Gorshkov.
Pozdrav pobudi
Da občine to platformo dobro poznajo, so nam potrdili tako z občine Jesenice kot Žalec. Na komunalni direkciji občine Jesenice pobudo pozdravljajo. »Vsaka dodatna možnost za opozarjanje na stanje cestne infrastrukture lahko pripomore k hitrejšemu zaznavanju posameznih poškodb oziroma težav na terenu. Občina stanje občinskih cest spremlja tudi sama v okviru rednih pregledov cest ter preko prijav občanov, ki jih prejemamo neposredno, toda objave na takšnih platformah lahko predstavljajo dodaten vir informacij, same investicije pa se načrtujejo predvsem na podlagi strokovnih pregledov, prioritet glede prometne varnosti, obremenjenosti cest ter razpoložljivih finančnih sredstev. Manjše poškodbe cestišča se praviloma sanirajo sproti v okviru rednega vzdrževanja, medtem ko se večje obnove in preplastitve izvajajo postopno v okviru investicijskih programov občine,« so pojasnili z občine Jesenice.
Na drugi strani na žalski občini dodajajo, da imajo s koncesionarjem za vzdrževanje javnih občinskih cest vzpostavljeno pregledniško službo, ki deluje že vsaj dvajset let, in ta v sistem vnaša opažanja poškodb asfalta, bankin in nedovoljenih posegov v varovalni pas občinskih cest. Večje poškodbe na asfaltnih površinah, ki jih pregledniška služba prepozna kot nevarne, v obsegu zmožnosti sanirajo, toda potrebe na terenu presegajo finančna sredstva, ki jih lahko občina za ta namen zagotovi. »Z občasnim pregledom portala asfaltkje.si bo koncesionarju za vzdrževanje javnih občinskih cest naročena tudi sanacija večjih prijavljenih poškodb,« so potrdili iz občine Žalec.
Ko ni posluha
Obe občini smo tudi povprašali, ali bodo luknje in poškodovane ceste, ki jo bile prijavljene, sanirali. Z občine Žalec so odgovorili, da ob vseh nujnih vzdrževalnih delih od upravljalcev javnih cest ni realno pričakovati, da bodo vse prijavljene poškodbe sanirane, ampak se bodo te odpravljale glede na prioriteto in razpoložljiva sredstva. V občini namreč vzdržujejo okoli 250 kilometrov javnih občinskih cest in letno namenijo za investicijsko vzdrževanje dva do tri milijone evrov. Sredstev za vzdrževanje občinskih cest pa ni nikoli dovolj, še pravijo, in manj jih bo tudi v prihodnje, saj morajo vse več proračunskih sredstev vlagati v investicije na področju negospodarstva, kot so vrtci in šole.
Z občine Jesenice, kjer je bilo precej prijav podanih za cesto v Javorniški Rovt, pa odgovarjajo, da je zaradi terena, vremenskih vplivov in obremenitev to ena zahtevnejših cest za vzdrževanje. Čeprav so bili posamezni odseki že sanirani, so določeni deli še vedno potrebni obnove. Določene sanacije so načrtovane letos, medtem ko je celovita rekonstrukcija ceste finančno zelo zahteven projekt, ki ga je mogoče izvajati le postopoma. Občina sicer upravlja približno 100 kilometrov kategoriziranih občinskih cest in javnih poti, za investicijsko vzdrževanje pa je lani namenila okoli 1,2 milijona evrov. Tudi na jeseniški občini sredstva za vzdrževanje cestne infrastrukture dolgoročno ne zadostujejo za vse potrebe po sanacijah in obnovah.
Je pa zanimivo, da dobijo na inšpektoratu za infrastrukturo tudi prijave občanov, da kakšna občinska cesta ni vzdrževana, kot je treba, ali da na občini ni posluha, da se cesta uredi. Delež prejetih prijav, ki se nanašajo na občinske ceste, je približno 20 odstotkov, medtem ko je bilo prijav, ki so se nanašale na občinske ceste in za katere po mnenju prijaviteljev občina ni imela posluha, v letu 2025 približno pet odstotkov. Toda državni inšpektorji niso pooblaščeni za izvajanje nadzora občinskih cest, temveč le državnih. Inšpekcijski nadzor nad občinskimi cestami je izključno v pristojnosti občinskega inšpekcijskega organa.
