Kaneloni oziroma cannelloni v izvirnem poimenovanju so vrsta testenin in nimajo prav veliko opraviti s kaneloni, kot jih pri nas pripravljajo v mnogih obedovalnicah – iz palačink, ki jih zvijejo, nadevajo z vsem mogočim, spanirajo in ocvrejo. Ime naj bi izhajalo iz latinske besede canna, kar pomeni trsje oziroma stebelno cev trsa. O tem, kje so osem do deset centimetrov dolge in precej debele cevi v obliki testenin nastale, pa se kreše zgodovinska polemika med deželama Emilija - Romanja in Kampanja, tam pa še dodatno med mestoma Sorrento in Amalfi.

Kaneloni z bolonjsko omako in bešamelom

Sestavine

14 kanelonov ali

300 g svežih jajčnih testenin, razrezanih na pravokotnike

Za nadev:

300 g mlete govedine

150 g mlete svinjine

1 srednja čebula

1 korenje

1 steblo zelene

2 žlici oljčnega olja

30 gmasla

150 ml suhega belega vina

200 ml paradižnikovega pireja

150 ml polnomastnega mleka

sol in poper

Za bešamel

50 g masla

50 g moke

600 ml polnomastnega mleka

ščepec muškatnega oreščka

 sol

60 g parmezana

Priprava

1 Najprej pripravimo ragu oziroma bolonjsko omako tako, da čebulo, korenje in zeleno sesekljamo na drobno, v ponvi segrejemo olje in maslo, dodamo zelenjavo in jo na nizkem ognju dušimo deset minut. Dodamo meso in pustimo, da se enakomerno zapeče, nato prilijemo vino in pustimo, da izhlapi, ter paradižnikov pire, znižamo ogenj in omako na zmernem ognju kuhamo kakih 45 minut. Nato dodamo mleko, solimo in popramo ter kuhamo še petnajst minut.

2 Sledi priprava bešamela. Maslo raztopimo v kozici, dodamo moko in mešamo dve minuti ter postopoma prilivamo toplo mleko in neprestano mešamo z metlico, da ne nastanejo grudice. Bešamel začinimo s soljo in malo muškatnega oreščka.

3 Testenine na hitro blanširamo in osušimo na krpi ter jih z žličko napolnimo z ragujem. Pečico segrejemo na 180 °C, pekač namažemo z maslom ter na dno damo tanek sloj bešamela in nato zložimo kanelone tesno drug ob drugega, jih prelijemo z bešamelom in posujemo s parmezanom ter postavimo pekač v pečico. Najprej jih pečemo petnajst minut, prekrite s folijo, nato pa folijo odstranimo in pečemo še dvajset minut, da se vrh zlatorjavo zapeče. Po peki jih pustimo počivati pet minut, da se okusi še bolj povežejo.

V Kampanji so kaneloni tradicionalno nadevani z mocarelo, rikoto, mleto govedino in svinjino ter pečeni v paradižnikovi omaki, v Emiliji - Romanji pa s tradicionalnim govejim ragujem, bolj znanim pod imenom bolonjska omaka, in preliti z bešamelom. Tudi zgodovinarji stojijo na več bregovih. V literarno-kuharskem delu Vincenza Corrada Il Cuoco Galante oziroma Galantni kuhar iz leta 1773 je omenjen recept za polnjene testenine z nadevom iz mesa in tartufov, prelite z mesno omako in zapečene v pečici.

Bujta repa / Foto: Arhiv Dnevnika

/ Foto: arhiv Dnevnika

Bujta repa

Sestavine

500 g svinjskih kosti

0,8 kg kisle repe

100 g prosene kaše

2 manjši čebuli

5 strokov česna

1 žlica mlete sladke rdeče paprike

2 lovorova lista

½ žličke mlete kumine

2 veliki žlici svinjske masti

sol in poper

Priprava

Kosti operemo, zložimo v velik lonec in jih zalijemo s hladno vodo ter jih na srednji temperaturi kuhamo pol ure. Dodamo lovor, poper v zrnju, žličko sveže mletega popra in kumino, kislo repo in solimo ter bujto repo kuhamo še kakšnih štirideset minut. Proti koncu kuhanja v lonec damo še oprano proseno kašo, pri čemer pazimo, da je ne vmešamo v lonec, saj bi se lahko prijela na dno, ampak samo pustimo, da se sama od sebe posede med repo in kosti. Ko se kaša skuha, odstranimo kosti, z njih oberemo meso in ga vrnemo v lonec. Na koncu naredimo še prežganje. V ponvi segrejemo mast in na njej prepražimo drobno narezano čebulo. Dodamo moko in jo med nenehnim mešanjem zlatorjavo popražimo. Dodamo sesekljan česen in zalijemo s približno pol litra vode ter prevremo. Malce pred tem, ko prežganje vlijemo v lonec, vanj na hitro vmešamo še mleto papriko.

Raziskovalec gastronomske dediščine Italije Gaetano Afeltra je v svoji knjigi iz leta 1987 Nascita dei cannelloni ad Amalfi ali Rojstvo kanelonov v Amalfiju zapisal, da so kanelone ustvarili v restavraciji hotela Cappuccini v Amalfiju leta 1924. Ponekod se omenja še kuhar iz Sorrenta Nicola Federico, ki naj bi to jed za goste nekega prestižnega hotela pripravljal že leta 1907. Po tretji teoriji naj bi bilo neizpodbitno dejstvo, da kaneloni izvirajo iz dežele Emilija - Romanja oziroma iz Bologne, ki je znana po lazanji, čeprav kakšnih konkretnih dokazov za to zgodovinarji ne ponujajo.

fresh mixed fruit salad (clementine, banana, kiwi and pomegranate) / Foto: Margouillatphotos

/ Foto: iStock

Sadna solata

Sestavine

3 kiviji

2 banani

2 pomaranči

3 mandarine

1 granatno jabolko

1 limona

1–2 žlici medu ali sirupa iz agave ali javorja

1 žlica ruma, konjaka ali vinjaka

nekaj listov sveže mete

Priprava

Sadje operemo, olupimo in narežemo na koščke, granatnemu jabolku pa odstranimo semena ter jih denemo v skledo. Prilijemo sok ene limone, med ali sirup iz agave ali javorja, žlico ruma ter vse skupaj nežno premešamo. Preden solato postrežemo, skledo postavimo za eno uro v hladilnik, da se okusi med seboj še bolj povežejo, zatem pa jo okrasimo z natrganimi lističi mete.

Prav posebno mesto imajo kaneloni še v Kataloniji, kjer jim rečejo canalones in so postali tako rekoč uradna jed praznika svetega Štefana, ki ga krščanski svet zaznamuje 26. decembra. V Katalonijo naj bi te italijanske testenine prišle v začetku prejšnjega stoletja in takoj postale jed premožnejših družin iz Barcelone, ki so tradicionalno rižoto, ki so jo na taisti dan pripravljale iz ostankov božičnih pojedin, nadomestile s testeninskimi prišleki iz Italije. Jed je postala tako popularna, da so meščanske gospodinje svoje kuharice pošiljale na tečaje, kako pripraviti popolne kanelone, s katerimi se bodo doma hvalile pred prijateljicami. Novi modi so se prilagodili še obrtniki, ki so začeli na veliko izdelovati te cevaste testenine, ki so jih kasneje polnili z vsem mogočim.V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so po državljanski vojni kaneloni že postali povsem običajna katalonska jed, ki je na mizah zasijala prav na štefanovo. Še danes se ta dan pobožična lakota premaguje prav s temi zapečenimi italijanskimi testeninami. 

Priporočamo