Vse se je začelo pred 64 leti, 7. januarja 1962 – na dan, ko je izšla prva številka tednika, Nedeljskega dnevnika, ki je pozneje postal najbolj brani slovenski tednik. Vsa ta leta in desetletja ostaja nepogrešljiv član v krogu družine in časopis, ki se je bral ob kuhinjski mizi, na kavču, na izletih in počitnicah. S svojimi temami je bil zmeraj navzoč med ljudmi, bralci pa so mu to vračali z zvestobo.
»Zamisel o sedmi številki Dnevnika se mi je porodila ob prebiranju tujih dnevnikov, ki so enkrat na teden izdali številko, v kateri so bile tedenske novice obdelane nekoliko drugače,« se je pred leti spominjal tedanji glavni urednik Dnevnika Miloš Mikeln. »Najprej smo naredili tri različne variante časopisa, sociološki oddelek filozofske fakultete pod vodstvom Staneta Sakside pa je opravil prvo tržno raziskavo te vrste na Slovenskem, v kateri so anketirancem predstavili vse tri različice časopisa. Na osnovi tega sva se z Miranom Sattlerjem, prvim odgovornim urednikom Nedeljca, odločila za celo vrsto rubrik in končni koncept časopisa.«
Prvi odgovorni urednik je bil Miran Sattler, ki so ga politično razrešili konec leta 1972. Nadomestil ga je Marjan Remic, ki je bil šef Nedeljca do poletja 1980. Takrat je na položaj odgovornega urednika prišel Zlatko Šetinc, ki je na tem mestu ostal do upokojitve marca 2017, s kratko prekinitvijo med januarjem 2002 in decembrom 2003, ko je bil odgovorni urednik Vaso Gasar. Vodenje najbolj branega tednika v državi je aprila 2017 prevzela Tatjana Tanackovič.
Zakaj je bil Nedeljski dnevnik med bralci tako priljubljen? Marjan Remic je nekoč takole razmišljal: »Moja teorija je, da je Nedeljski uspešen zaradi učinkovite kombinacije, da so bili pravi ljudje na pravem mestu in v pravem trenutku. Ko so ga bralci enkrat sprejeli, so mu ostali zvesti. Nedeljskega si ne moremo predstavljati samo z urednikom, brez bralcev in vseh ustvarjalcev.«
Zlata leta in naklada 240.000 izvodov
Prva, poskusna številka Nedeljskega dnevnika je nastala 3. decembra 1961, ko so natisnili prvo, zadnjo in tretjo stran v nekaj izvodih. Prava prva številka pa je izšla v nedeljo, 7. januarja 1962. V njej so bile rubrike, ki so kasneje zaznamovale časopis: Znanec iz sosednje ulice (avtor Miran Sattler), Črna karta (te se je spomnil Miloš Mikeln), Državljani pišejo (Pisma bralcev), roman (T. Klemen: Sledovi na zrcalu), križanka, Prepovedano za moške, avtomobilski test, Vaš zakaj, naš zato (pod naslovom Ne vem), Vrtiljak, prva reportaža pa je bila Luči in sence avtoceste avtorjev Marjana Remica in fotoreporterja Marjana Cigliča.
Uredništvo in ekipa Nedeljskega sta bila vedno številčno majhna, sta se pa od drugih vedno razlikovala po tem, da sta imela in imata še danes neposreden stik z bralci. Značilne za naš tednik so bile vselej tudi številne akcije in rubrike, denimo Slovenec leta, Avtobus zvestobe, Zlata ribica, s katero smo bralcem izpolnjevali želje … S stalno dobrodelno akcijo Iskrica Nedeljskega, ki jo predano vodi novinarka Tatjana Pihlar, naši bralci namenjajo pomoč otrokom, torej je namenjena najmlajšim in najranljivejšim – in to že skoraj 39 let.
Še starejša je rubrika Butik Nedeljskega, ki ga neumorno sestavlja Tone Fornezzi - Tof. Prvega je v Nedeljcu objavil 17. januarja 1971.
Nedeljski je od leta 1962 prehodil strmo pot do bralcev in vmes doživljal nekatere prelomnice. Ena najpomembnejših je bila 12. marca 1972, ko smo prvič natisnili več kot 200.000 izvodov časopisa (natančno 200.300). Takrat so čez Kopitarjevo ulico razpeli poseben transparent. Največjo naklado smo dosegli v drugi polovici osemdesetih let – kar 240.000 izvodov.
V koraku s časom in posluhom za bralce
Nedeljski dnevnik lahko danes berete ne le v tiskani izdaji, temveč tudi na spletni strani nedeljski.si in aplikaciji na mobilnih telefonih, našim zgodbam lahko sledite na družbenih omrežjih. Toda rdeča nit časopisa ostaja v vseh teh letih in desetletjih enaka: zanimive zgodbe za bralce, ki ostajate Nedeljskemu dnevniku zvesti desetletja.
Ali kot je ob 60-letnici Nedeljskega dnevnika zapisala odgovorna urednica Tatjana Tanackovič: »Pri našem časopisu v ospredje ne postavljamo političnih razprtij, ker nas strankarske delitve ne zanimajo. Pravzaprav nas ne zanimajo nobene delitve in razprtije, tu smo zato, da z različnimi zgodbami in intervjuji povezujemo ljudi in spodbujamo solidarnost. Da pomagamo, če lahko. Da razložimo stvari, ki so pomembne, da ljudem olajšamo odločitve in poenostavimo življenje, ki nas velikokrat pripelje pred hude preizkušnje. Oblastem nastavljamo ogledalo tako, da popisujemo lepe in manj lepe zgodbe običajnih ljudi. Včasih tudi pretresljive. Zato pa se zavzemamo tudi za to, da izpeljemo čim več akcij, s katerimi lahko ljudem polepšamo trenutke. In smo vselej ganjeni, ko dobimo številna pisma zahvale in ko ugotavljamo, da mnogi naši bralci kljub nizkim prihodkom ostajajo naši zvesti naročniki in da so kljub svojim težavam pripravljeni pomagati sočloveku po svojih močeh. To nam daje še dodatno spodbudo, da smo tu za vas in zaradi vas.«
