Podnebne spremembe in nevzdržno naraščajoči stroški vzdrževanja so terjali nov davek med manjšimi alpskimi smučišči. Po pol stoletja obratovanja je štajersko zimskošportno središče Gaberl, ki leži nedaleč od slovenske meje in je v preteklosti gostilo številne naše smučarje, trajno ustavilo glavne vlečnice.
S tem se zaključuje kar 120 let dolga tradicija alpskega smučanja na tem gorskem prelazu. Thomas Gauss, upravljalec smučišča, je za časnik Heute pojasnil, da klasična zimska sezona tam nima več nobene ekonomske prihodnosti. Odločitev, ki je uradno stopila v veljavo poleti, je dokončna, za velike žičniške naprave pa že iščejo kupce.
Kriza smučišča, ki leži na nekaj več kot 1500 metrih nadmorske višine, je zrcalo širšega trenda v gorah. Zaradi vse milejših zim z manj naravnih padavin so bili upravljalci prisiljeni neverjetno polovico vseh prihodkov nameniti izključno umetnemu zasneževanju. Gauss ugotavlja, da zanesljiva smuka brez tehničnega snega preprosto ni več izvedljiva.
Težavo dodatno poglabljajo visoka pričakovanja sodobnih gostov, ki zahtevajo brezhibno urejene proge ne glede na naravne danosti. Za manjša, butična smučišča takšen finančni vložek postaja nepremostljiv. Medtem ko veliki, ekonomsko močni smučarski sistemi zmorejo večmilijonske investicije v najsodobnejšo infrastrukturo in sisteme zasneževanja, manjši ponudniki hitro trčijo ob rob preživetja.
Gauss ob tem opozarja na širšo sliko in na smučarje naslavlja jasen poziv: industrija in obiskovalci se morajo zavedati, da bodo manjša lokalna smučišča preživela samo, če bodo deležna rednega obiska in podpore javnosti.
Kljub ukinitvi osrednjega smučišča pa Gaberl pozimi ne bo sameval. Uprava središča je napovedala preusmeritev v mehkejše in bolj trajnostne oblike zimskega turizma. V obratovanju bodo ohranili otroški poligon z manjšo vlečnico za najmlajše začetnike. Glavni poudarek bo odslej na alternativnih rekreacijskih dejavnostih, predvsem na vzdrževanju prog za tek na smučeh in urejanju priljubljenih zimskih pohodniških poti.
Podoben trend je pri nas. Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji v 80. in 90. letih več kot 100 registriranih smučišč. Danes jih vsaj občasno obratuje samo še okoli 30 do 35, redno pa le 10 do 12 glavnih gorskih centrov.
