Napovedovanje lokalnih poletnih neviht, megle v kotlinah in hitrih sprememb vetra na zahtevnem območju med Alpami in Jadranom bo odslej precej natančnejše. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je namreč v tesnem sodelovanju z avstrijsko in hrvaško državno meteorološko službo operativno letos zagnala nov sistem za napovedovanje vremena, ki atmosfero simulira v izjemno gosti mreži z ločljivostjo le enega kilometra.
Projekt, poimenovan C-LAEF AlpeAdria, predstavlja tehnološki preobrat za regijo, kjer stičišče visokogorja in morskih vplivov pogosto botruje nepredvidljivim vremenskim pojavom. Z implementacijo nove platforme so vremenoslovci več kot prepolovili dosedanjo ločljivost modelov, ki je poprej znašala 2,5 kilometra. Hkrati je sistem doživel drastično pohitritev frekvence izračunov. Namesto dveh izračunov na dan prognostiki zdaj prejemajo osem osveženih ansambelskih napovedi dnevno, poročajo avstrijski mediji.
Čeprav so nacionalne agencije na področju meteorologije redno izmenjevale podatke že v preteklosti, skupni razvoj in operativni tek tako kompleksnega sistema pomenita pomemben korak naprej. Christoph Wittmann, vodja oddelka za analize in modele pri avstrijski državni meteorološki službi GeoSphere Austria, je dosežek označil za pravi mejnik v mednarodnem sodelovanju.
Visoka prostorska ločljivost in pogostejši zagoni serije sočasnih izračunov meteorologom omogočajo veliko jasnejši vpogled v negotovost posamezne napovedi. Po večletnem testiranju so se izboljšave izkazale za najbolj očitne pri napovedovanju tistih pojavov, ki so tradicionalno najtežje ulovljivi. To pa pomeni, da bo spremljanje vremena tudi precej bolj dramatično.
Med izboljšave sodijo natančna lokacija in moč konvektivnih padavin oziroma neviht z nalivi, temperaturni obrati ter nastanek megle ali nizke oblačnosti v specifičnih alpskih dolinah. Prav tako model natančneje določa mejo sneženja ter prizemne vrednosti temperature in zračne vlage.
Tehnološka osnova novega sistema sloni na močno nadgrajeni različici meteorološkega modela AROME. Njegova uporabnost pa ni več omejena izključno na dežurne prognostike. V duhu transparentnosti in spodbujanja razvoja so nedavno celotno bazo podatkov sistema odprli za javnost. Prek podatkovnega vozlišča so najnovejše napovedi na voljo kot odprti podatki, kar raziskovalcem in razvijalcem aplikacij omogoča prost dostop prek programskih vmesnikov (API) ali množične prenose.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je zagon sistema šele začetek širše modernizacije. V prihodnjih razvojnih fazah nameravajo konvencionalne numerične modele, ki temeljijo na zakonih fizike, nadgraditi z modeli strojnega učenja. Testiranje orodij umetne inteligence že poteka, končni cilj pa je združiti fizikalno zanesljivost klasičnih izračunov z izjemno procesno hitrostjo modernih pristopov umetne inteligence.
