Družinski zdravniki v zadnjem času vse pogosteje opažajo, da pacienti ob prihodu v ambulanto namesto spletnih forumov citirajo odgovore, ki so jih dobili od klepetalnikov umetne inteligence, kot je chatGPT. Rok Ravnikar, družinski zdravnik v Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik, pritrjuje, da je ta pojav danes prisoten precej pogosteje kot pred leti, a v isti sapi pomirja, da v svojem jedru prinaša le nov obraz nečesa, kar v medicini obstaja že dolgo:
»Če sem iskren, se v tem ni zgodilo nič povsem novega. Družinski zdravniki smo vedno imeli neko 'konkurenco'. Že pred mojimi začetki so ljudje prihajali z družinskimi zdravstvenimi priročniki. Potem so bile razne revije, sledili so spletni forumi, google, znanci, ki 'poznajo enega zdravnika', danes pa so to chatGPT, gemini in podobna orodja. Razlika je predvsem v tem, da umetna inteligenca odgovarja zelo samozavestno. Človek hitro dobi občutek, da je odgovor dokončen. V medicini pa je zelo redko tako. Pogosteje imamo več možnih razlag in šele pogovor, pregled in čas pokažejo, katera bi bila najbolj prava. Vprašanje umetne inteligence v odnosu med zdravnikom in bolnikom zato zame v resnici ni vprašanje tehnologije. Je vprašanje zaupanja. Ne gre za to, ali ima chatGPT prav ali ne. Gre za to, komu človek na koncu zaupa, ko ga zares skrbi za svoje zdravje.«
Odlično orodje, ne diagnoza
Uporaba tovrstnih orodij lahko zdravniški posvet s pacientom močno olajša, lahko pa ga tudi oteži. Kot pojasnjuje Ravnikar, se v praksi dogaja oboje: »Če je človek umetno inteligenco uporabil zato, da je bolje razumel svoje težave ali si pripravil vprašanja za pregled, je pogovor pogosto celo lažji. Bolnik zna bolj jasno povedati, kaj ga skrbi. Težje pa je takrat, ko odgovor umetne inteligence postane diagnoza. Včasih pride bolnik že s seznamom 'nujnih' laboratorijskih preiskav ali z zelo natančno razlago bolezni. Takrat ne porabim največ časa za postavljanje diagnoze, ampak za razlago, zakaj pri konkretnem človeku razmišljam drugače. Po mojih izkušnjah je to pravzaprav največja razlika med umetno inteligenco in družinsko medicino. Umetna inteligenca zna zelo dobro odgovoriti na vprašanje: Kaj vse bi lahko bilo? Družinski zdravnik pa mora odgovoriti na precej težje vprašanje: Kaj je pri tem človeku najbolj verjetno? In ravno to je naše delo.«
Zdravnik iz ZD Kamnik se v ambulanti in dežurni službi redno srečuje s primeri, ko je umetna inteligenca bolnikom koristila, pa tudi z nasprotnimi situacijami, ko jih je povsem zavedla. »Oboje sem že doživel. Eden od pacientov mi je odkrito povedal, da si je s pomočjo chatGPT pomagal napisati elektronsko sporočilo ambulanti. Bal se je, da sam ne bi dovolj dobro opisal svojih težav in da bi izpustil kakšno pomembno informacijo. To se mi zdi zelo dobra uporaba. Ne zato, ker bi umetna inteligenca postavila diagnozo, ampak ker je človeku pomagala bolje opisati problem. Po drugi strani pa se zgodi tudi nasprotno. Bolnik vnese simptome in dobi zelo resne diagnoze, včasih tudi zelo redke bolezni. Nekateri se zaradi tega po nepotrebnem prestrašijo. Tako se mi je ne samo enkrat v dežurni službi zgodilo, da je pacient priznal, da je na urgenco prišel zato, ker mu je tako svetoval klepetalnik umetne inteligence. Drugi pa postanejo tako prepričani o odgovoru, da tudi po normalnih izvidih težko sprejmejo drugačno razlago. Takrat največ časa ne porabimo za zdravljenje, ampak za razlago, zakaj ista informacija pri različnih ljudeh pomeni nekaj povsem drugega.«
Zaupanje ostaja temelj prihodnosti
Slepo zanašanje na tehnologijo in samodiagnosticiranje hitro privedeta do napačnih zaključkov. Ravnikar pri tem izpostavlja ključno pomanjkljivost umetne inteligence – njeno nezmožnost celostne obravnave človeka: »Po mojih izkušnjah največja nevarnost ni v tem, da umetna inteligenca naredi napako. Tudi zdravniki smo zmotljivi. Večja težava je, da ljudje odgovoru pripišejo več gotovosti, kot si je zasluži. Bolniki mi pogosto sami rečejo: 'Saj vem, da me chatGPT v resnici ne pozna.' Mislim, da je to zelo pomembno spoznanje. Ne vidi človeka, kako vstopi v ambulanto. Ne vidi, ali težko diha, ali ga boli, ali ga je strah. Ne more ga pregledati. Ne pozna njegove zgodovine, njegove družine, njegovih prejšnjih bolezni. Vse to je del diagnoze. Po drugi strani pa vidim veliko področij, kjer je lahko umetna inteligenca zelo koristna. Lahko pomaga razložiti medicinske izraze, bolje razumeti izvid ali pripraviti vprašanja za pregled. Umetna inteligenca je lahko odlično orodje, ne more pa nadomestiti kliničnega pregleda, pogovora in zdravniške presoje. Predvsem pa velja opozoriti, naj ljudje svojih izvidov z osebnimi podatki ne vnašajo v javno dostopne klepetalnike.«
Kljub bliskovitemu razvoju zdravnik poudarja, da strah pred tehnologijo ni potreben, če zdravniku uspe ohraniti pristen človeški stik: »Zdravniki že dolgo nimamo več avtoritete samo zato, ker nosimo belo haljo. Zaupanje si moramo pridobiti pri vsakem bolniku posebej. Če bo umetna inteligenca ljudem pomagala bolje razumeti svoje zdravje in postavljati boljša vprašanja, jo pozdravljam. Če pa bo nadomestila odnos med zdravnikom in bolnikom, bomo izgubili nekaj, česar tehnologija za zdaj še ne zna ustvariti: zaupanje.«
