Afere, medsebojni spori in prerekanja ni hromijo le slovenskega javnega zdravstvenega sistema, ampak se s podobnimi težavami soočajo tudi na Hrvaškem. Po imenovanju Dijane Zadravec na čelo radiološkega zavoda v zagrebški bolnišnici Sestre usmiljenkeje odpoved v enajstih dneh podalo deset specialistov. Med njimi so tudi zdravniki, ki izvajajo zahtevne posege pri bolnikih z možgansko kapjo in rakom. Podoben kadrovski pretres je letos doživel tudi UKC Maribor, vendar iz drugih razlogov.
Težave z odhajanjem zdravnikov in zadrževanjem specialistov v javnem zdravstvu niso značilnost le Slovenije. Po sporu, zaradi katerega je letos sedem interventnih radiologov zapustilo Univerzitetni klinični center Maribor, se s hudim kadrovskim pretresom soočajo tudi v sosednji Hrvaški. V zagrebški klinični bolnišnici Sestre usmiljenke, znani kot Vinogradska, je v enajstih dneh odpoved podalo že deset radiologov. Razlog? Imenovanje Dijane Zadravec za novo predstojnico kliničnega zavoda za diagnostično in intervencijsko radiologijo, poroča hrvaški Index.
Med odhajajočimi je sedem od devetih radiologov s klinike za tumorje, dva nevrointervencijska radiologa in še specialist intervencijske radiologije iz Vinogradske. Odpovedi so posebej zaskrbljujoče zaradi njihovega strokovnega področja; nevrointervencijski radiologi izvajajo tudi zahtevne posege pri možganskih anevrizmah, drugi sodelujejo pri minimalno invazivnem zdravljenju tumorjev in metastaz, radiologi na Kliniki za tumorje pa pri diagnostiki in obravnavi onkoloških bolnikov.
Zdravniki so vodstvu bolnišnice, ministrstvu za zdravje in strokovnim organizacijam poslali dopis, v katerem opozarjajo na posledice odhoda izkušenega kadra in da bi se lahko čez približno tri tedne, ko bodo začeli učinkovati odpovedni roki, obseg nekaterih posegov zmanjšal. Po poročanju hrvaških medijev skupina ne želi za vsako ceno zapustiti bolnišnice, temveč si želijo dogovora, ki bi jim omogočil nadaljevanje dela brez Zadravčeve kot nadrejene. Od vodstva zahtevajo pisni dogovor o reorganizaciji dela in ukrepe, ki bi zagotovili nadaljevanje radioloških storitev.
Odpovedi po petih letih znova odprle stare spore
Ob vsem tem se pojavi vprašanje, kdo je Dijana Zadravec? Med drugim je radiologinja, ki je bila na čelu istega zavoda že pred petimi leti. Maja 2021 so jo s položaja razrešili, potem ko so se zaostrili odnosi med zaposlenimi, in je iz bolnišnice odšlo več zdravnikov. Njeno vodstveno kariero bremenijo očitki zaposlenih na onkološki radiologiji zaradi domnevnega trpinčenja na delovnem mestu: očitali so ji neprimeren odnos, ustvarjanje strahu in pritiske, Zadravčeva pa je očitke zavrnila in trdila, da gre za organiziran napad nanjo. Po poročanju Indexa je takrat bolnišnico zapustilo tudi enajst radiologov, ki so kot razloge navedli slabe delovne razmere in način vodenja.
Njeno ime je bilo v hrvaških medijih odmevno tudi zaradi spora z zdravnico Mio Primorac leta 2019, ki se je končal s fizičnim obračunom, ter posnetka telefonskega pogovora z nekdanjim ministrom za zdravje Vilijem Berošem, na katerem je nanj povzdignila glas zaradi razpisa za direktorja bolnišnice.
Kako se je po petih letih vrnila na položaj?
Njena ponovna izbira je toliko bolj presenetljiva, ker je bila na prvem letošnjem razpisu za predstojnika izbrana druga kandidatka, profesorica Gordana Ivanac. Toda razpis so julija razveljavili, avgusta objavili novega in na ponovljenem postopku izbrali Zadravčevo. Zakaj je bil prvi razpis razveljavljen, v javno dostopnih pojasnilih bolnišnice ni bilo podrobneje predstavljeno. Bolnišnica je medtem sporočila, da postopka do izteka pritožbenega roka, ki se izteče 12. novembra, ne bo komentirala.
Dijana Zadravec se je na očitke o odhodih odzvala na facebooku, kjer je podvomila o resnosti napovedi zdravnikov. Zapisala je, da se je treba vprašati, ali bi nekdo, ki prejema dve ministrski plači na mesec, res zapustil službo. Vodstvo bolnišnice medtem zatrjuje, da zdravstvena oskrba za zdaj poteka nemoteno in po načrtovanem razporedu. V bolnišnici je sicer zaposlenih 43 specialistov radiologije in 16 specializantov. Toda če bi odšli vsi napovedani zdravniki, bi bile posledice za posamezne visoko specializirane dejavnosti lahko precejšnje.
Ministrica za zdravje Irena Hrstić je poudarila, da je izvedba razpisa v pristojnosti vodstva bolnišnice, njena prednostna naloga pa je, da posledic spora ne bi občutili bolniki.
Hrvaška zdravniška zbornica je medtem opozorila, da bi izguba izkušenih in visoko specializiranih zdravnikov lahko ogrozila pravočasno diagnostiko in zdravljenje onkoloških bolnikov ter bolnikov z možgansko kapjo.
Po poročanju hrvaških medijev se je v petek na ministrstvu za zdravje zgodil krizni sestanek, ki se ga je udeležilo osem od desetih zdravnikov, ki so podali odpovedi, predstavniki bolnišnice in ministrica za zdravje Irena Hrstić. Čeprav naj bi sestanek potekal brez zapletov, odpovedi za zdaj ni umaknil še noben od zdravnikov.
Podobna kadrovska bitka tudi v Sloveniji
Da odhodi radiologov niso le hrvaška težava, kaže letošnji primer UKC Maribor. Maja je odpoved podalo sedem interventnih radiologov, med njimi tudi predstojnik oddelka Jernej Lučev. Spor z vodstvom se je vrtel predvsem okoli plačevanja pripravljenosti in višine plač. Vodstvo bolnišnice je njihove zahteve označilo za pretirane, zdravniki pa so opozarjali na potrebo po ustreznem vrednotenju zahtevnega dela zunaj rednega delovnega časa.
Slovensko zdravniško društvo je ob tem opozorilo, da so pri tako ozko specializiranih dejavnostih primerljivi pogoji dela in ustrezno plačilo nujni za zadržanje kadra ter zagotavljanje varne in kakovostne obravnave bolnikov.
Primerov iz Maribora in Zagreba sicer ni mogoče enačiti: v prvem je bil v ospredju spor glede plačila in delovnih pogojev, v drugem pa predvsem nezaupanje zaposlenih v vodstvo in način vodenja. Oba pa kažeta, kako hitro lahko spori znotraj bolnišnic prerastejo v težave, katerih posledice (lahko) občutijo predvsem bolniki.
