Želja po toplem domu pogosto pomeni tudi višje zneske računa za energijo, toda strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče stroške znatno znižati že z razmeroma majhnimi prilagoditvami ogrevalnih navad, ne da bi pri tem žrtvovali udobje bivanja.
Začnimo pri posameznih prostorih. Privarčujemo lahko namreč že tako, da temperaturo prilagodimo glede na bivalni prostor.
Strokovnjaki priporočajo različne temperaturne ravni glede na namembnost posameznih sob. Za bivalne prostore, kot sta dnevna in otroška soba, ter za delovne kabinete velja orientacijska vrednost med 19 in 20 stopinjami Celzija. Na standardnih termostatskih ventilih to ustreza nastavitvi nekoliko pod stopnjo 3.
Prilagajanje potrebam
Kuhinja, ki je običajno dodatno segreta zaradi kuhanja in uporabe aparatov, naj bi bila ogreta na približno 19 stopinj (stopnja 2 in pol).
Kopalnica medtem zahteva višjo temperaturo, okoli 21 stopinj (malo nad stopnjo tri na termostatu), medtem ko so za zdravo spanje optimalne bistveno nižje temperature. V spalnici priporočajo okoli 17 stopinj (malo nad stopnjo dve), na hodnikih in v drugih prehodnih prostorih pa zadošča 16 stopinj.
Te vrednosti so seveda zgolj smernice za večjo učinkovitost in niso univerzalno pravilo za vsakogar. Gospodinjstva z majhnimi otroki, starejšimi osebami ali v bivalnih prostorih, kjer živijo ljudje z zdravstvenimi težavami, morajo temperature vedno prilagoditi svojim specifičnim potrebam, opozarjajo strokovnjaki.
| Prostor | Okvirna vrednost | Stopnja termostata |
|---|---|---|
| Kopalnica | pribl. 21 °C | tik nad stopnjo 3 |
| Hodnik | pribl. 16 °C | stopnja 2 |
| Dnevna soba | 19–20 °C | tik pod stopnjo 3 |
| Otroška soba | 19–20 °C | tik pod stopnjo 3 |
| Spalnica | pribl. 17 °C | tik nad stopnjo 2 |
| Delovna soba | 19–20 °C | tik pod stopnjo 3 |
| Kuhinja | pribl. 19 °C | tik pod stopnjo 3 |
Znižanje sobne temperature za samo eno stopinjo Celzija pa lahko v povprečju zmanjša porabo energije za približno šest odstotkov, kažejo podatki specializirane nemške svetovalne družbe Co2online, izsledke pa je nedavno objavil nemški Bild. V praksi to prinaša oprijemljive prihranke. Za povprečno gospodinjstvo v 130 kvadratnih metrov velikem stanovanju, ki se ogreva na plin, ena stopinja manj pomeni prihranek okoli 1000 kilovatnih ur približno 100 do 120 evrov na leto. Pri čemer je dejanski znesek odvisen od energetske učinkovitosti stavbe, vrste ogrevanja in trenutnih cen energentov.
O najvišji stopnji
Najboljši način varčevanja pa ni, da stanovanje pustite hladno, temveč da ga ogrejete le toliko, kot je resnično potrebno, še ugotavljajo pri nemški Co2online, ki se že več kot desetletje ukvarja z energetsko učinkovitostjo in modernizacijo stavb.
Eden najpogostejših mitov o ogrevanju je prepričanje, da bo soba hitreje topla, če termostat ob prihodu domov nastavimo na najvišjo stopnjo (običajno stopnja 5). Vendar kdor tako stori, prostora v resnici ne bo ogrel nič hitreje. Termostat določa samo ciljno temperaturo, ne pa hitrosti segrevanja radiatorja. Običajna stopnja 3 že zagotavlja prijetnih 20 stopinj Celzija, zato je pretiravanje z nastavitvami neučinkovito in vodi zgolj v nepotrebno izgubo energije.
Prilagajanje ogrevanja je ključno tudi v času odsotnosti. Ko dom zapustite za nekaj ur, strokovnjaki odsvetujejo popolno ugašanje radiatorjev. Dovolj je, da temperaturo znižate na približno 16 stopinj (stopnja 2). Popolna ohladitev prostorov je energetsko izjemno potratna, saj ponovno segrevanje močno ohlajenih sten in pohištva zahteva nesorazmerno veliko energije.
Poleg tega se v premrzlih prostorih na stenah hitreje nabira kondenz, kar znatno poveča tveganje za nastanek nevarne plesni.
Tveganje za plesen je mogoče dodatno zmanjšati s pravilnim prezračevanjem. Priporočajo, da oken ne puščate dolgotrajno odprtih na »kip«, temveč poskrbite za kratkotrajno in intenzivno zračenje. Večkrat na dan okna na stežaj odprite za nekaj minut, kar bo omogočilo hitro izmenjavo zraka, ne da bi pri tem v okolico ubežalo preveč dragocene toplote.
