Toplejši dnevi in izleti v naravo neizogibno prinašajo tudi bližnja srečanja z najbolj zloglasnimi prebivalci slovenskih gozdov in travnikov. Ko po vrnitvi domov na svojem telesu opazimo prisesanega klopa, nas pogosto zgrabi panika, v naglici pa se prepogosto zatečemo k starim, na videz preverjenim nasvetom naših babic. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da so priljubljene domače metode, kot je premazovanje parazita z oljem, lakom za nohte ali alkoholom, izjemno nevarne in močno povečajo tveganje prenosa hudih nalezljivih bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.
Na NIJZ so junija obravnavali kar 1311 primerov lymske borelioze, kar je veliko več kot junija lani, ko je bilo 820 primerov. Ker cepiva zoper to bolezen, ki jo prenašajo klopi, ni, NIJZ ljudi poziva k preventivnemu ravnanju.
Večina ljudi je prepričana, da je prisesanega klopa najbolje zadušiti in tako poskrbeti, da bo sam popustil svoj smrtonosni ugriz in odpadel. Zaradi tega zmotnega prepričanja na parazita pogosto zlijemo jedilno olje, ga debelo namažemo z maslom ali celo prelakiramo s prozornim lakom za nohte. Čeprav se zdi, da s tem rešujemo težavo, v resnici sprožimo biološko reakcijo, ki je za naše zdravje neprimerno bolj nevarna kot sam začetni vbod te drobne živali.
Refleks zadušenega parazita
Klop za svoje dihanje ne uporablja pljuč in ust, temveč zrak sprejema skozi drobne odprtine na zadnjem delu svojega trupa. Ko te odprtine zamašimo z gosto snovjo, kot je olje ali mastna krema, se začne parazit dobesedno dušiti v hudi agoniji. V tem smrtnem boju in hudem stresu se sproži obrambni refleks, zaradi katerega klop celotno vsebino svojega želodca in črevesja silovito izbljuva v naš krvni obtok. Ker so nevarni virusi in bakterije prav v njegovem prebavnem traktu, s tem nespametnim dejanjem pravzaprav pospešimo in povečamo neposreden prenos povzročiteljev bolezni v naše telo. Namesto da bi ga varno odstranili, ga z dušenjem spremenimo v majhno biološko injekcijo, ki nam v sekundi vbrizga vse najhujše patogene.
Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in infektologi so pri navodilih za odstranjevanje povsem neomajni, saj obstaja le en varen način. Za postopek potrebujete izključno čisto in po možnosti razkuženo pinceto z ozkim in tankim koncem. Pinceto morate prisloniti čim bližje koži, da klopa primete strogo za njegovo glavo in ne za mehek napihnjen zadek. Ko ga trdno in varno oprimete, ga morate z enakomernim mirnim neprekinjenim gibom potegniti naravnost navzgor. Pri tem je izjemno pomembno, da ga nikakor ne vrtite v smeri urinega kazalca ali v nasprotno smer, saj vrtenje poveča verjetnost, da boste parazita pretrgali. Prav tako ga med vlečenjem ne smete močno stiskati, saj bi s tem ponovno tvegali iztiskanje okužene vsebine njegovega zadka v vašo rano.
Če glava ostane v koži
Celo ob najbolj mirni roki in popolnem postopku se včasih zgodi, da se klop pretrga in njegova temna glava z rilčkom ostane zapičena v naši koži. Čeprav je pogled na črno piko v koži strašljiv, zdravniki mirijo, da razloga za preplah ni več. Ko je zadek klopa enkrat odstranjen, ni več nobene nevarnosti za dodatno prenašanje bolezni, saj v sami glavi ni patogenih organizmov. Preostali delček lahko poskusite zelo previdno odstraniti s sterilno šivanko, podobno kot bi odstranjevali navadno leseno trsko. Če vam to ne uspe takoj in brez nepotrebnega brskanja po rani, je najbolje, da mesto le temeljito razkužite in ga pustite pri miru. Naše telo bo namreč tujek v nekaj dneh prepoznalo in ga skozi blago lokalno reakcijo popolnoma samo in varno izločilo, vi pa morate v naslednjih tednih le še skrbno opazovati mesto vboda, ali se ni morebiti pojavil značilen rdeč kolobar, ki nakazuje okužbo z lymsko boreliozo.
Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja borelioze sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa, ob porastu obravnavanih primerov poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ljudem zato svetujejo, da se pred odhodom v naravo zaščitijo z nošenjem svetlih oblačil, ki pokrijejo čim večji del telesa, uporabljajo repelente proti klopom in ob vrnitvi iz narave opravijo temeljit pregled telesa, med katerim so pozorni tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, ušesa, pazduhe in dimlje.
Po vsej državi
V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Pojavlja se po vsej državi, na NIJZ pa na leto prejmejo prijave o od 5000 do 7000 zbolelih ljudeh. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra. Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo pojavnost klopov. Vsak, ki je izpostavljen ugrizom okuženih klopov, je dovzeten za razvoj bolezni. Predhodna okužba ne pušča zaščite pred boleznijo.
Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3–32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza, od značilnih kožnih sprememb za boreliozo. Kožne spremembe niso vedno prisotne.
V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito, so zapisali na NIJZ.
