Lymska borelioza, ki obolele doleti po ugrizu okuženega klopa, je letos pogosta. Samo junija so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje našteli 1311 prijav, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 820. Do 3. junija letos je bilo prijav 3179, v celotnem lanskem letu pa 4987. Ali je bil letošnji vrh obolevanja že dosežen, še ni mogoče reči, so pojasnili na NIJZ. Diagnoze lymska borelioza so sicer posebej pogoste ravno v poletnih mesecih.
Do porastov je prihajalo tudi v preteklosti, so spomnili na NIJZ, na primer leta 2020. Nihanja so pričakovana, nanje pa vplivajo številni dejavniki, so pojasnili. Med njimi je tudi vreme.
Vloga podnebnih sprememb
Na aktivnost klopov vplivajo tudi dolgoročne podnebne spremembe, so spomnili. »Krajše, milejše zime in dolga, vroča poletja lahko podaljšajo obdobje aktivnosti klopov in izboljšajo njihovo preživetje. Podnebne spremembe so prispevale tudi k širjenju klopov na severnejše zemljepisne širine in višje nadmorske višine, kjer prej niso mogli preživeti,« ugotavljajo na NIJZ. Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na razširjenost gostiteljev klopov, na primer malih sesalcev, ptičev in srnjadi, so izpostavili. Bistvenih sprememb v pojavnosti lymske borelioze v Sloveniji za zdaj sicer ni. V zadnjem desetletju, od leta 2016 do 2025, je bilo v povprečju okoli 4500 prijav na leto.
Lymsko boreliozo povzročajo bakterije. Na NIJZ izpostavljajo značilne spremembe na koži, ki so pri tej bolezni pogoste. »Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja,« so jih opisali. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Najvišja stopnja obolevnosti je letos v pomurski statistični regiji, sledita jugovzhodna Slovenija in posavska regija.
Opazno manj klopnega meningoencefalitisa
Pri klopnem meningoencefalitisu se število prijav zmanjšuje. Pred letom 2014 jih je bilo na leto v povprečju okoli 250, v zadnjem desetletju pa nekaj več kot sto na leto. Letos je bilo do vključno junija prijav 26, v celotnem lanskem letu 80. V tem primeru gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali z neprekuhavanjem mleka. Slovenija je med državami z najvišjo obolevnostjo, so opozorili na NIJZ, klopni meningoencefalitis pa lahko pusti trajne posledice. Med njimi so glavobol, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromelost. Najvišja stopnja obolevnosti je bila letos v primorsko-notranjski statistični regiji, sledita osrednjeslovenska in koroška regija.
Kaj natanko je vzrok za omenjeni upad pojavnosti klopnega meningoencefalitisa, je težko reči, ugotavljajo na NIJZ. Dejavniki, ki vplivajo na pojavnost, so kompleksni in segajo od sprememb v naravnem okolju, na primer v gozdovih, do že omenjenih podnebnih sprememb, vedenja prebivalcev in uporabe zaščite pred klopi. Šteje tudi cepljenje. Letos je brezplačno za otroke po dopolnjenem enem letu starosti in otroke, rojene leta 2016 in pozneje, na svoji spletni strani navaja NIJZ. Enako velja za odrasle, rojene od leta 1970 do 1983.
Oblačila naj bodo svetla
Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa, poudarjajo na NIJZ. »Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,« še svetujejo, smiselna so tudi sredstva za odganjanje klopov. Ob vrnitvi iz narave je pomemben temeljit pregled telesa, pri čemer je dobro biti pozoren tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.