V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica v imenu energetske krize predlagajo nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov. Ob tem so v zakon vnesli tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibusni zakon ob tem posega v približno deset zakonov. Predlog je bil torej vložen mimo socialnega dialoga, posega v več temeljnih zakonov hkrati, najbolj problematična pa je proračunska (ne)vzdržnost – ministrstvo za finance je ocenilo, da predlog pomeni več kot milijardo evrov manj v proračunu in hkrati večje odhodke. Fiskalni svet je medtem učinke ocenil na 900 milijonov evrov proračunskega minusa, predlagatelji pa zgolj dobre pol milijarde.
Ne glede na številne pomanjkljivosti, nedorečenosti in očitne neinterventnosti so poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov, Resnice in SDS prejšnji teden izglasovali, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. V Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa mu nasprotujejo ter pozivajo k splošni razpravi. Obenem so k predlogu vložile številna dopolnila, praktično na vse člene, med drugim bi črtale člene, ki niso interventne narave. Zakon je močno kritizirala tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Čeprav je bilo istočasno spreminjanje več zakonov z (enim) omnibus zakonom v dosedanji zakonodajni praksi že večkrat uporabljeno, so v zakonodajno-pravni službi znova opozorili, da je takšen pristop dopusten zgolj izjemoma, kar je potrebno vsebinsko zelo dobro obrazložiti.
Pravniki DZ prav tako pritrjujejo kritikam, da gre večinoma za sistemske in ne interventne ukrepe. »Sodeč po naslovu naj bi predlog zakona vseboval interventne ukrepe, vendar pregled njegovih določb pokaže, da takšna opredelitev ni ustrezna, saj ne odraža dejanske vsebine in področij urejanja niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga reševal, pišejo. “Iz predlaganih rešitev izhaja ravno nasprotno, in sicer da gre pretežno za sistemske spremembe na področju davkov, dela, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, prispevkov za socialno varnost ter dolgotrajne oskrbe, ob tem pa predlog zakona določa časovno omejene ukrepe le na dveh področjih prava,« dodajajo v zakonodajno-pravni službi. Po mnenju pravne službe tudi časovna omejitev, ki pritiče interventni zakonodaji.
