Ekologi brez meja v okviru projekta Pet minut veselja zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe in pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.
Podatki iz tujine kažejo, da gre za pomembno, a pogosto spregledano okoljsko temo. Raziskava v Franciji, državi, ki ima uvedeno razširjeno odgovornost proizvajalcev tudi za igrače, je pokazala, da vsako leto na odlagališčih pristane približno 40 milijonov kosov igrač. Skoraj 80 odstotkov vseh igrač se na koncu znajde na odlagališčih, v sežigalnicah ali celo oceanih. Igrače predstavljajo približno 6 odstotkov plastičnih odpadkov na odlagališčih.
»Na področju odpadkov spremljamo številne tokove materialov, od embalaže in elektronskih naprav do tekstila. Pri igračah pa naletimo na presenetljivo vrzel. Čeprav jih najdemo skoraj v vsakem gospodinjstvu, o njihovem življenjskem ciklu in količinah odpadnih igrač v Sloveniji praktično nimamo podatkov,« pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Zanimanje otrok hitro uplahni
Več kot 90 odstotkov igrač je izdelanih iz plastike, številne pa so sestavljene iz različnih materialov, zaradi česar jih je težko popraviti ali reciklirati. Raziskave iz tujine kažejo tudi, da številni otroci izgubijo zanimanje za novo igračo že po nekaj tednih uporabe.
Kljub temu igrače v Sloveniji večinoma obravnavamo predvsem z vidika varnosti otrok, medtem ko je njihov okoljski vpliv precej manj raziskano področje. Igrače niso samostojna kategorija v analizah komunalnih odpadkov, zato nimamo vpogleda niti v količine odpadnih igrač niti v prevladujoče načine ravnanja z njimi.
Zato Ekologi brez meja v okviru projekta Pet minut veselja zbirajo podatke o ravnanju z igračami v slovenskih gospodinjstvih. Raziskava bo pomagala bolje razumeti nakupne navade, načine uporabe, možnosti popravil, izmenjav, podarjanja in druge poti, po katerih igrače nadaljujejo svojo življenjsko pot.
Rezultati bodo predstavljali eno prvih celovitejših izhodišč za razpravo o ponovni uporabi igrač, preprečevanju nastajanja odpadkov in morebitnih prihodnjih ukrepih na tem področju. Ker takšnih podatkov v Sloveniji trenutno ni, Ekologi brez meja pozivajo javnost k sodelovanju.
