Bilo je obdobje, ne tako davno, ko je bila Slovenija zgolj bežna tranzitna država na poti proti morju, proti jugu. Bila je »tranzicijska država«, katere ime se je v diplomatskih in turističnih krogih prepogosto in prelahko zamenjalo s Slovaško. Toda danes lahko rečemo, da so ti časi minili. Ko prelistavamo strani svetovnih medijskih velikanov, kot so The Guardian, Vogue, The New York Times, Politico, ali pa specializirane platforme, kot sta Travel + Leisure in Yahoo, dobimo drugačen vtis. Podoba Slovenije se je v očeh tuje javnosti preoblikovala. Postala je prestižna, butična, včasih intrigantno glasna in predvsem – neizbežna.

Nedavno poročilo Slovenske turistične organizacije ter spremljanje objav v tujem tisku v zadnjem času ponujata zanimiv vpogled v to, kako nas vidi preostanek sveta. Lahko bi rekli, da svetovna javnost Slovenijo vse bolj dojema kot ekskluzivno destinacijo, kjer se na mikroskopsko majhnem koščku Evrope neopazno prepletajo vrhunski šport, avstro-ogrska eleganca, slovanska melanholija in sredozemska sproščenost.

Vendar pa to tuje ogledalo odseva tudi naše notranje razkole. Novinarji radi secirajo našo politično polarizacijo ter neprestano merjenje mišic, kar pogosto obravnavajo v analizah o stanju demokracije v Srednji Evropi na splošno.

Za mnoge tuje novinarje smo postali sinonim za nepojmljiv športni čudež. Kako lahko narod z zgolj dvema milijonoma prebivalcev serijsko ponudi takšne kolesarske, košarkarske in plezalne genije?

Strahospoštovanje in osuplost

Z mešanico strahospoštovanja in analitične osuplosti tuji novinarji spremljajo dominacijo Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Pogačarjeve neverjetne predstave preučujejo in ga vidijo kot neposreden odsev same Slovenije, ki sveta ne preseneča z glasnim hrupom in aroganco, temveč z delovno etiko, srčnostjo in odličnostjo. Njegova rojstna Komenda in razgibane lokalne ceste so čez noč postale globalno romarsko središče za tisoče kolesarskih entuziastov.Še posebno velika sprememba v dojemanju se je zgodila onkraj Atlantika. Kot obširno poroča ameriški gigant Yahoo, Luka Dončić v ZDA ni več samo izjemen košarkar, ampak je najvplivnejši ambasador svoje domovine. Ko so ameriški mediji pred kratkim na dolgo in široko poročali o tem, da je Dončić priprave milijarde vredne ekipe Los Angeles Lakers prestavil kar v rodno Slovenijo, je to precej odmevalo. Štiridnevni program je Američanom poslal zelo jasno sporočilo, da je Slovenija tehnološko napredna, varna in infrastrukturno dobro urejena, lahko gosti najbogatejše atlete, pri tem pa jim ponuja neokrnjeno intimo, ki je v ZDA ne morejo več najti.

 

 

Ljubljana je v mednarodnem tisku danes obravnavana kot evropski urbani ideal. V poplavi člankov, ki se ukvarjajo s tako imenovanim prekomernim turizmom in njegovimi uničujočimi posledicami v mestih, kot so Benetke ali Barcelona, Slovenijo in glavno mesto opisujejo kot zmagovalko butičnosti in trajnosti.

Nemška revija Carneo v svoji rubriki Ljubljano slika s presežniki in poudarja tisto, kar mi morda prepogosto spregledamo. Edinstveno identiteto, ki združuje »avstrijsko eleganco, sredozemsko sproščenost in slovansko gostoljubnost«. Za tuja peresa, med njimi tudi izjemno vplivni poljski portal Interia, Ljubljana ni še eno bledo vzhodnoevropsko mesto, pač pa jo je avtor prispevka videl kot mesto, kjer se bogata kulturna klasika (Tromostovje, ljubljanski grad, Tivoli) povsem organsko zliva z alternativno subkulturo na Metelkovi, barvitim utripom Trubarjeve ulice in sodobnostjo prenovljene Cukrarne.

Vse v enem

Popotniški portal Fly4free hkrati z navdušenjem piše o Sloveniji kot o »najbolj podcenjeni počitniški destinaciji« in »še neodkritem biseru Evrope«. Tisto, kar medijske opazovalce in popotnike najbolj navdušuje, je koncept, kot so navedli na portalu, »vse v enem«. Na tem stičišču Evrope lahko zjutraj zadihamo oster alpski zrak ob smaragdni Soči, na Bledu ali na novih poteh Julijskih Alp, popoldne raziskujemo prostrano kraško podzemlje, zvečer pa že degustiramo vina ob milini Jadranskega morja. Ta neverjetna geografska zgoščenost je v dobi dolgih, utrujajočih in dragih potovalnih transferjev prepoznana kot luksuz.

V sodobnem popotniškem novinarstvu je gastronomija prenehala biti zgolj opomba, kadar opisujejo kakšne kraje. Revije in platforme, kot so Vogue, Olive Magazine in Medium, Slovenijo danes obravnavajo kot kulinarično zelo zanimiv cilj. Tuji kritiki romajo k Ani Roš v Hišo Franko in v kranjskogorski Hotel Milka, kjer iščejo avtentično doživetje narave, spleteno z vrhunsko inovativnostjo.

Toda tuji mediji so morda še bolj fascinirani nad kulinarično rustikalnostjo in tradicijo. Revija Carneo je svojim bralcem postregla s podrobnim receptom za tradicionalno joto. Tuji novinarji z navdušenjem pišejo še o kranjski klobasi, štrukljih, bograču in potici.

Interia svoje poljske bralce usmerja neposredno na ljubljansko Odprto kuhno, kjer se ob koncih tedna manifestira pravi slovenski joie de vivre, veselje do življenja.

Kulinarične korenine

Tujina nas torej vidi kot narod, ki globoko spoštuje in ohranja svoje kulinarične korenine, vendar jih zna svetu tudi ponuditi na moderen, estetski in privlačen način, brez kančka provincialnosti.

Kaj pa tako imenovani intelektualni tisk? Tuja optika, zlasti pri medijih kova The Guardian in Politico, je pogosto kritična in analitična, ko vzame pod drobnogled slovensko politično in družbeno realnost.

Na zunanjepolitičnem parketu so tuji dopisniki opazili novo samozavestno držo Slovenije. Spomladi je na primer britanski The Guardian z velikim zanimanjem poročal o nekonvencionalnem protestu med tekmovanjem za Pesem Evrovizije, ko je nacionalna televizija namesto prenosa izraelskega nastopa predvajala filme in vsebine o Palestini. S takšnimi potezami, vključno z aktivno vlogo nestalne članice v varnostnem svetu ZN, si Slovenija v očeh mednarodne skupnosti gradi podobo suverene entitete, ki si upa kljub majhnosti zavzeti ostro in nedvoumno moralno držo ob globalnih krizah.

Vendar pa to tuje ogledalo odseva tudi naše notranje razkole. Novinarji radi secirajo našo politično polarizacijo ter neprestano merjenje mišic, kar pogosto obravnavajo v analizah o stanju demokracije v Srednji Evropi na splošno.

Če strnemo bi rekli, da v očeh sveta Slovenija zagotovo ni več neznanka. V njihovih očeh je sodobna država, kompleksna in polna presenetljivih nasprotij. Je tudi socialno izjemno čuteča, politično razklana, ekološko in trajnostno napredna, infrastrukturno in podnebno ranljiva. Da, na dolgo in široko namreč poročajo tudi o morebitnih neurjih, poplavah, zadnje čase pa se je Slovenija pogosto znašla na seznamu držav, ki jih najbolj obremenjujejo vročinski valovi. 

Priporočamo