Analiza ameriških akademikov kaže na znatno škodo na strateških objektih, o kateri Izrael zaradi stroge vojaške cenzure molči. Preboj zračne obrambe, ki velja za eno najnaprednejših na svetu, odpira vprašanja o novi realnosti bližnjevzhodnega konflikta.
Med nedavno dvanajstdnevno vojno naj bi Iranu uspelo prebiti sloviti izraelski zračnoobrambni ščit in z raketami neposredno zadeti pet ključnih vojaških objektov po vsej državi, poroča britanski časnik The Telegraph. Te informacije, ki jih izraelske oblasti zaradi stroge vojaške cenzure niso objavile, izhajajo iz analize satelitskih radarskih podatkov, ki so jo izvedli ameriški akademiki z Državne univerze v Oregonu.
Znatna škoda
Podatki, ki so jih raziskovalci delili z mediji, kažejo, da je šest iranskih raket zadelo pomembno letalsko oporišče, obveščevalni center in logistično bazo v severnem, osrednjem in južnem Izraelu. Ti napadi so dodatek k 36 že znanim udarcem, ki so povzročili znatno škodo na stanovanjski in industrijski infrastrukturi ter med prebivalstvom zasejali strah in negotovost.
Izraelske obrambne sile (IDF) navedb o škodi na svojih bazah niso želele komentirati. Tiskovni predstavnik je za medije dejal le: »Kar lahko povemo, je, da so vse relevantne enote ohranile funkcionalno kontinuiteto skozi celotno operacijo.« Ta molk pa je v ostrem nasprotju z naraščajočimi sumi znotraj same države, da je bila škoda na vojaških ciljih večja, kot oblasti priznavajo.
Raviv Drucker, eden najbolj znanih izraelskih novinarjev s Kanala 13, je prejšnji teden opozoril: »Zgodilo se je veliko iranskih raketnih napadov na baze IDF, na strateške lokacije, o katerih še danes ne poročamo … To je ustvarilo situacijo, v kateri se ljudje ne zavedajo, kako natančni so bili Iranci in koliko škode so povzročili.«
Kljub temu da je večino od tisočih iranskih raket prestregel večplasten in tehnološko dovršen izraelski sistem zračne obrambe, je analiza pokazala skrb vzbujajoč trend. Delež raket, ki so prebile obrambo, se je v prvih osmih dneh vojne postopoma povečeval in dosegel okoli 16 odstotkov. Po ocenah IDF naj bi bila skupna uspešnost sistema sicer 87-odstotna.
Ključna obramba
Izraelski obrambni dežnik sestavljajo tri ključne komponente: sistem Železna kupola (Iron Dome), zasnovan za zaščito pred projektili kratkega dosega, kot so minometne granate; Davidova frača (David's Sling) za prestrezanje dronov in raket z dosegom do 300 km; ter sistem Puščica (Arrow), namenjen uničevanju balističnih raket velikega dosega v visoki atmosferi.
V tokratnem konfliktu so bile izraelske sile okrepljene z ameriško pomočjo – dvema kopenskima sistemoma THAAD in prestrezniki, izstreljenimi z ameriških ladij v Rdečem morju. Združene države naj bi med vojno izstrelile najmanj 36 prestreznikov THAAD, pri čemer strošek posameznega znaša vrtoglavih 12 milijonov dolarjev.
Za Izrael, majhno in gosto poseljeno državo z 9,7 milijona prebivalcev, je spoznanje, da njihov sloviti obrambni sistem ni »hermetično zaprt«, pomenil velik šok. Kljub relativno nizkemu številu smrtnih žrtev – 28, kar je posledica odličnega sistema za obveščanje in disciplinirane uporabe zaklonišč – je 15.000 ljudi ostalo brez domov. Njihova namestitev po hotelih po vsej državi je postala viden opomin na ranljivost.
Notranjepolitična propaganda
Na drugi strani Iran posnetke raketnih prebojev s pridom uporablja za notranjepolitično propagando. Državni mediji predvajajo risanke, ki se norčujejo iz Železne kupole, ob spremljavi revolucionarnih pesmi. Teheranski uradniki trdijo, da so izraelsko obrambo prelisičili s taktiko simultanih napadov z droni in raketami. Počasnejši droni naj bi zmedli in preobremenili obrambne sisteme, kar je hitrejšim raketam omogočilo, da so dosegle cilje, še poroča The Telegraph.
Namestnik poveljnika revolucionarne garde, generalmajor Ali Fazli, je na državni televiziji samozavestno izjavil, da je Iran »v najboljšem obrambnem položaju v 47-letni zgodovini islamske revolucije«. Dodal je, da so njihova podzemna »raketna mesta« ostala nedotaknjena in da so uporabili samo med 25 in 30 odstotkov obstoječih zmogljivosti.
Te trditve so v nasprotju z izraelskimi ocenami, po katerih naj bi uničili približno polovico od 400 iranskih lanserjev. Kljub temu izraelski viri priznavajo, da ima Iran na zalogi še vedno med 2000 in 2500 balističnih raket in da pospešeno povečuje proizvodnjo, s katero bi lahko arzenal v prihodnjih letih narasel na 8000 ali celo 20.000 raket.
