Posvojitev psa pri mladih parih poveča verjetnost za rojstvo prvega otroka kar za tretjino, kaže obsežna raziskava. Ugotovitve tako izpodbijajo prepričanje, da hišni ljubljenčki danes predvsem prevzemajo vlogo potomcev.
Študija z naslovom Mačke, psi in dojenčki, ki sta jo izvedla Kuan Ming Chen in Ming Jen Lin z Nacionalne univerze v Tajvanu, ugotavlja, da posvojitev psa poveča možnost za rojstvo otroka za 33 odstotkov.
Raziskovalca sta analizirala in primerjala baze podatkov iz nacionalnega registra hišnih ljubljenčkov in davčnih napovedi v obdobju zadnjega desetletja. Vzorec je zajel 23 milijonov ljudi in več milijonov psov ter mačk. Takšen obseg raziskave na tem področju velja za izjemno redkost in daje rezultatom visoko statistično zanesljivost.
Prvi resni preizkus
Podatki razkrivajo fenomen tako imenovanega poskusnega otroka. Pari v dvajsetih letih sicer statistično najpogosteje posvojijo žival, skrb za zanjo predstavlja prvi resni preizkus skupnih obveznosti. Skozi prilagajanje dnevne rutine, upravljanje financ in razvijanje čustvene navezanosti partnerja preverjata svojo pripravljenost na ustvarjanje družine. Če je izkušnja s psom uspešna, par pridobi samozavest za naslednji korak. Pes tako služi kot priprava na prihod dojenčka.
Družinska dinamika kaže zanimiv vzorec. Pes v življenje para skoraj vedno vstopi prvi. Dinamika pa deluje tudi v obratni smeri, saj po rojstvu otroka stopnja posvojitev novih živali drastično upade. Odločitvi se torej verižno dopolnjujeta, ne izključujeta.
Da bi izločila vpliv premoženjskega stanja – torej argument, da imajo premožnejši preprosto več sredstev za oskrbo obeh – je raziskovalna ekipa analizirala demografijo dobitnikov na loteriji. Ta statistični manever je izoliral golo željo po živali od zgolj finančne stabilnosti. Rezultati so jasno potrdili, da pes in otrok nista neposredna substituta, čeprav pri lastnikih mačk ta dinamika po navedbah avtorjev deluje nekoliko drugače.
Rešitev za krizo rodnosti?
Kljub pozitivni korelaciji pa raziskovalci opozarjajo, da posvojitve psov niso in ne morejo biti rešitev za trenutno krizo rodnosti, s katero se soočajo številne razvite države, vključno s Slovenijo. Baza raziskave je specifično tajvanska, toda vzporednice so opazne globalno. Odločitev za poznejše starševstvo je namreč primarno posledica dobro dokumentiranih strukturnih težav, kot so prekarne zaposlitve, visoke cene stanovanj in vse višji življenjski stroški.
V tem smislu hišni ljubljenček ne povzroča odloga starševstva, ampak zgolj zapolnjuje prostor in nudi uteho v letih, ko mladi odrasli zaradi neugodnih razmer odlagajo ustvarjanje družine. Prizori psov v otroških vozičkih na mestnih ulicah zato niso nujno simbol zavračanja tradicionalne družine, temveč prej odraz generacije, ki je prisiljena starševstvo postaviti na čakanje.
