Če smo vajeni letne čase razvrščati po koledarju, jih fenologija razume povsem drugače. Pomlad se ne začne 21. marca, temveč takrat, ko zacveti forzicija. Poletje ne nastopi junija, ampak ko lipovec odpre svoje cvetove. Jesen pa se ne začne septembra, temveč ko začne odpadati listje breze.
Če letne čase določamo astronomsko glede na položaj Zemlje na poti okoli Sonca, so fenološki letni časi – teh je deset – opredeljeni glede na dejanske spremembe v naravi, od pomladnega cvetenja in olistanja do poletnega zorenja plodov ter zimskega »spanja« rastlin. Ker so odvisni od vremena in podnebnih razmer, se lahko iz leta v leto začnejo ob različnih časih.
Zakaj v fenologiji govorimo o desetih letnih časih? Ne gre za novodobni izum, pojasnjuje Marko Puškarić z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Podobno delitev so poznala že starodavna ljudstva, še danes pa podobni logiki sledijo denimo avstralski staroselci, ki letnih časov ne opredeljujejo s koledarjem, temveč z naravnimi znaki, kot so cvetenje rastlin, prihod ptic selivk, vetrovi ali obdobja požarov. »Pomembno je, kaj se zgodi v naravi, ne dan v letu kot pri koledarskih štirih letnih časih.«
Fenologija kot znanstvena disciplina ponuja številne odgovore o tem, kako se ekosistemi odzivajo na okoljske, predvsem pa podnebne spremembe. Naravo »bere« in razume kot natančen, a živ koledar, ki razkriva spremembe v okolju.
Pričevalci podnebnih sprememb
Slovenija se lahko pohvali z dolgo in bogato fenološko tradicijo, saj že 75 let fenološki opazovalci po vsej državi spremljajo sezonske pojave v naravi. Fenološko opazovalno mrežo upravlja Arso, ki na 54 opazovalnih mestih v različnih regijah in na različnih nadmorskih višinah spremlja 70 rastlinskih vrst.
V času, ko so podnebne in okoljske spremembe vse bolj vidne in otipljive, postaja vloga fenologije vse pomembnejša. Na preprost in nazoren način namreč prikazuje vpliv vremena in podnebja na rastlinski in živalski svet. Zbrani podatki niso zanimivi zgolj za raziskovalce. Poleg strokovnjakov Arsa jih uporabljajo tudi druge ustanove, ki spremljajo odzive narave na spreminjajoče se okoljske razmere. Podatki so pomembna podlaga za pripravo priporočil in ukrepov pri prilagajanju kmetijstva, gozdarstva ter drugih dejavnosti, ki so tesno povezane z naravnimi cikli.
Fenologija po besedah Marka Puškarića ponuja nekaj, česar ne more prikazati še tako natančen graf temperaturnih sprememb: »Pokaže nam neposreden odziv okolja na podnebne spremembe. Ne gre več za suhoparen podatek, da se temperatura zvišuje za določeno vrednost, ampak vidimo, kako se na višje temperature odziva narava: rastline cvetijo prej, rastna doba se podaljšuje in spremembe postajajo otipljive. Zato je fenologija tako zanimiva in povedna.« Fenološka opazovanja so zato eden najbolj nazornih dokazov, da podnebne spremembe niso (več) zgolj abstraktna napoved za prihodnost, temveč proces, ki ga lahko spremljamo tukaj in zdaj v cvetenju dreves, zorenju plodov in spreminjanju letnih časov.
Odprta vrata javnosti
»Narava je neprebrana knjiga, vsak dan se lahko nekaj novega naučiš,« pravi Puškarić. Prav ta spremenljivost je tudi bistvo fenologije: letni časi ne nastopijo vsako leto ob istem času, ampak se prilagajajo vremenskim razmeram, predvsem temperaturi in dolžini dneva. Zato je vsako leto opazovanje narave nekoliko drugačno, po drugi strani pa dolgoletni nizi opazovanj pomagajo razumeti spremembe, ki se dogajajo v okolju.
Marko Puškarić je tudi vodja projekta parka Fenološka ura, ki so ga pretekli teden odprli v neposredni bližini meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad. Park je zasnovan kot odprt in javno dostopen opazovalni prostor oziroma učilnica na prostem, namenjena opazovanju narave, izobraževanju, raziskovanju in prijetnemu doživljanju zelenega prostora. »Projekt odpira vrata agencije navzven, javnosti,« poudarja Puškarić. Lahko dodamo, da gre hkrati tudi za pomembno ohranitev zelene površine v središču Ljubljane, kar je v vse bolj pozidanem mestu vse manj samoumevno.
Park je odprt vsak delavnik med 7. in 17. uro. »Obiski niso napovedani. Vrata bodo odprta s Peričeve ulice in obiskovalci lahko prosto vstopijo ob upoštevanju bontona. Upoštevati je treba, da gre za raziskovalni park in učilnico na prostem, zato veljajo nekoliko strožja pravila obnašanja. Paziti je treba na rastlinje in ne motiti drugih obiskovalcev. Tudi živali niso dovoljene, saj je namen parka drugačen,« opozarja sogovornik. Za skupine, ki bi želele izvedeti več o parku, bo na voljo tudi strokovno vodstvo, vendar je v tem primeru potrebna predhodna najava v glavni pisarni Arsa (po telefonu ali na elektronski naslov gp.arso@gov.si).
Zakaj v parku ni več dreves?
Na otvoritveni dan je marsikdo pogrešal več sence, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. »Vsi bi si želeli več dreves, vendar je treba upoštevati omejitve, ki jih narekuje lokacija,« pojasnjuje Marko Puškarić. V neposredni bližini je že omenjena meteorološka postaja, na katero je treba vplivati čim manj: visoka drevesa bi lahko spremenila mikroklimatske razmere in s tem vplivala na meritve. Na območju poteka tudi radiosondaža – spuščanje meteorološkega balona za meritve v višjih plasteh ozračja –, zato morajo biti drevesa dovolj nizka, da ne ovirajo postopkov. Dodatno omejitev prinašajo meritve cvetnega prahu. V parku zato ne morejo saditi vrst, ki močno prašijo, saj bi to vplivalo na verodostojnost meritev. Zasnova zelenih površin v parku je tako v veliki meri prilagojena raziskovalnim potrebam agencije.
Marko Puškarić ob tem še poudarja, da park Fenološka ura ni naravno okolje tam zasajenih rastlin. Gre za urbaniziran prostor z umetno oblikovano podlago, ki ne odraža povsem naravnih razmer, zato pridobljeni podatki niso reprezentativni za celotno Ljubljansko kotlino. Bolj reprezentativna opazovanja potekajo v mednarodnem fenološkem parku v Tivoliju, kjer rastejo vrste, ki so bližje naravni vegetaciji tega prostora. Med njimi so bukev, lipovec, divja češnja, jerebika, črni bezeg, vrbe in topoli.
Zakaj torej obiskati park Fenološka ura? Ker je to prostor, kjer rastline postanejo naši učitelji in narava spregovori o spremembah, ki jih doživlja naš planet. Učenec postane prav vsak obiskovalec. Rastline, če jih opazujemo dovolj natančno, same pripovedujejo zgodbo o tem, kako se spreminja svet okoli nas, je ob otvoritvi spomnil generalni direktor Arso Jože Knez. »In prav to zgodbo želimo približati tudi mladim generacijam.«
