Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) več kot milijarda mladih po svetu tvega trajno izgubo sluha zaradi nevarnih navad poslušanja. Približno 50 odstotkov oseb, starih med 12 in 35 leti, namreč uporablja slušalke pri glasnosti, ki resno ogroža njihov sluh. Med pogostimi vzroki za težave v otroštvu izstopa tudi vnetje srednjega ušesa, ki ga otroci pogosto prebolijo, ne da bi starši pravočasno prepoznali težavo. Kljub temu pri WHO poudarjajo, da bi z zgodnjo intervencijo in zdravljenjem preprečili več kot 60 odstotkov primerov naglušnosti v otroški dobi.
Težave potekajo neopazno
Presejanje sluha pri novorojenčkih predstavlja prvi ključni korak, vendar lahko otroci razvijejo napredujočo naglušnost ali si poškodujejo sluh kasneje med odraščanjem.
V številnih državah odgovorni še vedno niso uvedli enotnega sistematičnega programa za preverjanje sluha pri starejših conqueror otrocih in mladostnikih, na Polikliniki Salvea opozarjajo strokovnjaki. Zdravniki preglede večinoma opravljajo v okviru preventivnih sistematskih pregledov in lokalnih pobud. Zgodnja intervencija pa lahko prepreči dolgotrajne posledice, kot so težave pri jezikovnem izražanju, učenju in razvoju kognitivnih funkcij, kar na koncu vpliva tudi na šolski uspeh in socialno vključenost otrok.
Slušalke »do konca« kot del vsakdana
Okolica okvare sluha pri mladostnikih pogosto ne prepozna pravočasno, saj lahko simptomi delujejo zelo subtilno. Otrok je lahko videti nezainteresiran, raztresen ali ima težave s koncentracijo in spremljanjem pouka, medtem ko pravi vzrok tiči v zmanjšani sposobnosti slušnega razumevanja govora. Strokovnjaki posebej opozarjajo na nevarno navado dolgotrajne uporabe slušalk pri visoki glasnosti, ki je postala del vsakdana.
Zvoki nad 85 decibelov (dB) že lahko povzročijo trajno izgubo sluha. Glasnost v slušalkah pa pogosto doseže tudi 100 dB, kar ustreza zvoku motorne žage. Poškodbe občutljivih slušnih celic v notranjem ušesu, ki zvočne valove pretvarjajo v električne signale za možgane, prinašajo nepopravljive posledice, saj se te celice ne morejo obnoviti. Prav visoke frekvence sluha utrpijo škodo med prvimi zaradi prekomerne izpostavljenosti hrupu, okvare pa lahko potekajo več let brez jasnih simptomov.
Kako prepoznati znake in ukrepati
Danes obstajajo sodobne in otrokom prilagojene metode testiranja sluha, vključno s tonalno avdiometrijo s poudarkom na visokih frekvencah. Staršem svetujejo, naj bodo pozorni na prve znake morebitne okvare sluha. Mednje spadajo glasnejše poslušanje televizije, slabša zbranost, pogosto spraševanje po ponovitvi med pogovorom ali umikanje iz komunikacije.
Rednih pregledov sluha naj starši ne namenjajo le otrokom z očitnimi simptomi, temveč morajo ti postati pomemben del preventivne zdravstvene oskrbe. Pri WHO so v okviru pobude Make Listening Safe (Naredimo poslušanje varno) pripravili priporočila, ki vključujejo zmanjšanje glasnosti, uporabo zaščite za sluh, kot so čepki za ušesa na koncertih, in redne odmore od glasnega poslušanja. Svetovna zdravstvena organizacija namreč napoveduje, da bo do leta 2050 določeno stopnjo izgube sluha imelo že skoraj 2,5 milijarde ljudi.