V raziskovalni skupini SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, kjer pod okriljem športnovzgojnega kartona (ŠVK) telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov v naši državi sistematično spremljajo že več kot štiri desetletja, te dni aktivno analizirajo dosežke otrok in mladostnikov v letošnjem šolskem letu.
Glede na prve neuradne podatke naj ti ne bi kazali na bistveni napredek šolarjev, nekateri rezultati šolarjev pa naj bi bili celo slabši kot lanski. Ti so, kot smo poročali, pokazali na upad gibalne učinkovitosti pri fantih in stagnacijo pri dekletih. Razkrilo se je tudi poglabljanje razlik med zelo zmogljivimi in šibkimi, kot skrb vzbujajoč trend pa se je pokazalo tudi stopnjevanje stisk in medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki.
Izgubljene tekme s časom
Izsledki meritev za ŠVK so v lanskem šolskem letu zajeli 116.000 otrok med 7. in 19. letom starosti, letos pa pod okriljem analize SLOfit sodeluje še več otrok in mladostnikov kot lani, saj so se projektu na novo pridružile nekatere srednje šole, ki prej niso sodelovale.
Vodjo nacionalnega sistema ŠVK dr. Gregorja Starca ob pregledu prvih rezultatov učencev skrbi nadaljevanje trenda upočasnjenega kognitivnega delovanja, zaradi česar so postala pisna preverjanja znanja pri mnogih otrocih in mladostnikih bolj tekma s časom kot dejanski prikaz znanja. »Pogost vzrok slabših ocen šolarjev ni neznanje, ampak nezmožnost dokončanja celotnega testa,« opozarja Starc.
»Če ničesar ne vložiš, ne moreš ničesar dobiti. Otroci se sami od sebe ne bodo popravili, tudi starši, za katere odločevalci menijo, da so odgovorni za slabe rezultate otrok, jim doma ne bodo mogli pomagati. Brez konkretnih ukrepov za izboljšanje telesne zmogljivosti si šolarji po zastalem gibalnem rezultatu po epidemiji covida ne bodo opomogli,« je jasen Gregor Starc.
Vodja ŠVK je spomnil, da so meritve pred dvema letoma pokazale, da so imeli dijakinje in dijaki poklicnih srednjih šol več kot 40 odstotkov nižjo gibalno učinkovitost kot gimnazijke in gimnazijci. Strašljiv je bil tudi upad vzdržljivosti srednješolcev poklicnih smeri: prvi letniki so namreč v teku na 600 metrov dosegli v povprečju 8 sekund slabši čas kot v 9. razredu osnovne šole.
Tudi zato Starc močno pozdravlja projekt zMIGAJ!, ki pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šport Planica v štiriindvajsetih vzgojno-izobraževalnih zavodih po državi poteka za srednješolce. Ekipa strokovnjakov s fakultete za šport jih k bolj zdravemu razvoju spodbuja z različnimi gibalnimi dejavnostmi, ki so jih dijaki pomagali sooblikovati po svojih željah, poleg možnosti izboljšanja svoje telesne pripravljenosti pa imajo mladi s tem tudi priložnost za druženje.
Pred vrati množična upokojitev športnih pedagogov
Na fakulteti za šport si po drugi strani že dolga leta zaman prizadevajo za umestitev povečanja obsega športne vzgoje po celotni vertikali šolanja ter se zavzemajo za pripravo zakonskih podlag in sredstev za uro predmeta športa vsak dan pod vodstvom učiteljev športne vzgoje oziroma v prvi triadi v obliki skupnega poučevanja z razrednimi učitelji.
»S petimi urami športa na teden v osnovni šoli bi lahko zajeli tudi populacijo otrok, ki so problematični in niso gibalno dejavni. V naši državi se namreč 70 odstotkov otrok ukvarja s klubskim športom oziroma obiskuje šolske športne krožke, medtem ko 30 odstotkov otrok zaradi neizobraženosti in neozaveščenosti njihovih staršev glede pomena aktivnega življenja ne zmoremo pridobiti na stran športa,« je pojasnil Gregor Starc.
Poudaril je, da dodatne ure športne vzgoje za otroke niso dodatna obremenitev, ampak razbremenitev, ter da je vsakodnevno obvezno gibanje osnovni motor razvoja možganov. Vodja meritev za ŠVK je opozoril tudi na upokojevanje številne generacije športnih pedagogov v prihodnjem obdobju, zaradi česar se bo pomanjkanje omenjenega kadra na šolah še povečalo. Starc ocenjuje, da na šolah že zdaj pogrešajo približno 50 učiteljev športa.