Preiskava korupcije, ki jo vodijo belgijski preiskovalci, je povezana z osebjem in nekdanjimi zaposlenimi Agencije za podporo in nabavo (NSPA), ki deluje v okviru zveze NATO. Do zdaj je bilo javno potrjeno pridržanje petih oseb – dveh v Belgiji in treh na Nizozemskem.
Sporni posli s strelivom in droni
Belgijsko tožilstvo je prvo pridržanje sporočilo v sredo zvečer in dejalo, da gre za "možne nepravilnosti" pri pogodbah za nabavo streliva in dronov prek zveze NATO. Belgijske oblasti so v izjavi navedle, da naj bi zaposleni ali nekdanji zaposleni NSPA v Luksemburgu posredovali informacije orožarskim podjetjem.
"Obstajajo indici, da je bil denar, pridobljen z nezakonitimi praksami, deloma opran prek ustanavljanja svetovalnih podjetij," so zapisali na belgijski policiji.
Kmalu zatem so nizozemske oblasti sporočile, da so aretirali tri osebe, vključno z 58-letnim nekdanjim uslužbencem obrambnega ministrstva, katerega prejšnje delo je bilo povezano z mednarodnimi nabavnimi pogodbami.
V Luksemburgu je državno tožilstvo potrdilo, da so zasegli dokumente, in sporočilo, da se je preiskava razširila tudi na Italijo, Španijo in ZDA, pri čemer preiskavo usklajuje pravosodna agencija Evropske unije Eurojust.
Na neformalnem zasedanju zveze NATO v Turčiji prejšnji teden je generalni sekretar NATO Mark Rutte povedal novinarjem, da je preiskavo sprožila prijava agencije same.
NSPA ima več kot 1.500 zaposlenih, sedež v Luksemburgu in obrate v več evropskih državah. Poleg logistične podpore operacijam zveze NATO se lahko agencija v imenu držav članic pogaja o obrambnih pogodbah. Takšne skupne nabavne pobude naj bi državam članicam prihranile denar z učinkovitim združevanjem povpraševanja.
Leta 2024 je NSPA v imenu več držav članic podpisala pogodbo v višini več kot 620 milijonov evrov za sisteme zračne obrambe Stinger. Takratni generalni sekretar Jens Stoltenberg je posel objavil maja 2024, vendar brez omembe vpletenih držav.
Več denarja in manj nadzora za obrambni sektor
Z dodatnimi stotinami milijard evrov, ki naj bi jih evropske države v naslednjih letih namenile obrambni industriji, se povečuje tudi možnost korupcije v teh poslih.
Na nacionalni ravni posameznih držav in EU številni mehanizmi za preglednost, ki veljajo za druge javne razpise, ne veljajo za področje obrambe in varnosti.
Evropski parlament na primer nima običajnega proračunskega nadzora nad sredstvi, ki se pošiljajo Ukrajini za njene vojaške potrebe in se financirajo preko mehanizma Evropskega mirovnega instrumenta. Iz tega programa je Ukrajina prijela že več kot 10 milijard evrov vojaške pomoči.
