Še v sredo smo poročali, kako je minister za finance Klemen Boštjančič kritičen do zadnjih pozivov k dvigu obrambnih izdatkov. Da se mu za zdaj zdi nesmiselno govoriti o tem, za koliko odstotkov BDP bo Slovenija dvignila izdatke za obrambo. Znano je namreč, da tako v EU kot šefi v Natu želijo, da bi se vložki držav članic v obrambo dvignili. Recimo na tri odstotke. Še več: neuradno naj bi šef Nata Mark Rutte pred nedavno članicam predlagal nov načrt zviševanja obrambnih izdatkov. Zaveznice bi morale svoje izdatke, namenjene izključno obrambi, dvigniti na 3,5 odstotka BDP, pri tem pa še dodatnih 1,5 odstotka BDP nameniti projektom, povezanim z obrambo. Danes je nato iz kabineta premierja udarila novica, da bo država že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP in ne do leta 2030, kot je bilo doslej zapisano v uradnih resolucijah. Čez pet let pa bi po novem za obrambo namenjali že skoraj tri odstotke BDP.
Leta 2028 že čez dve milijardi za obrambo?
Slovenija je sicer lani za obrambne izdatke namenila približno 1,35 odstotka svojega bruto domačega proizvoda. To prevedeno v evre pomeni okroglih 904 milijone evrov. Za letos so v načrtu obrambni stroški v višini 1,53 odstotka BDP, kar pomeni že okoli 1,075 milijarde evrov. Če letos izdatke povečamo na dva odstotka BDP, bi to pomenilo obrambni proračun v višini 1,405 milijarde evrov. To pomeni, da bi obrambni izdatki v primerjavi z lani dvignili za kar pol milijarde evrov, v primerjavi z letošnjimi načrti pa za 330 milijonov evrov. Kako je videti nova časovnica dviga obrambnih izdatkov? Po letošnjem dvigu izdatkov na dva odstotka BDP bi odstotek proračuna za obrambo leta 2026 povišali na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka, v letu 2029 pa na 2,8 odstotka, leta 2030 pa že tri odstotke. Na tej višini naj bi izdatki ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja.
Ker imajo decimalke na papirju to značilnost, da znajo izpasti nedolžno, poglejmo še nominalne izdatke v milijonih evrov po novem predlogu. Koliko več bomo torej predvidoma namenili za obrambo v naslednjih letih? Prihodnje leto bi upoštevaje spomladansko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj glede rasti BDP v Sloveniji po aktualnih načrtih za obrambo namenili 1,204 milijarde evrov, po novem predlogu pa 1,626 milijarde evrov. Leta 2029 bi se nadalje obrambni proračun po preračunu po obstoječem programu zvišal na 1,616 milijarde evrov, po novih načrtih pa bi bili obrambni stroški na letni ravni takrat že 2,369 milijarde evrov. Obrambni stroški bi predvidoma mejo dveh milijard presegli že leto prej. Vlada bo sicer novo resolucijo obravnavala in sprejela po zaključku medresorskega in koalicijskega usklajevanja. Za javno razpravo je predvidenih 14 dni. Po sprejemu na vladi bodo resolucijo potrjevali še poslanci državnega zbora.
Novinarska konferenca o dvigu izdatkov za obrambo
Bolnišnice in ceste v imenu obrambne odpornosti
O novih načrtih je vlada več povedala danes na novinarski konferenci, ki si jo lahko ogledate na zgornji povezavi. Zaradi dviga obrambnih sredstev niso predvideni rezi v proračun, je obljubil premier Robert Golob, ki je skupaj s petimi ministri predstavil prenovljeno obrambno in varnostno politiko države. Kot je bilo razumeti finančnega ministra, dvig obrambnih sredstev za letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene s kreativnim »računovodenjem« opredelili kot obrambne izdatke. V to sodijo po ključniku »dvojna raba« tudi številne investicije v večnamenske objekte, med drugim na področju infrastrukture, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti.
Tudi recimo prenova Bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bi sem prištelo gradnjo Centra za kibernetsko varnost. Golob je ob tem zagotovil, da je naloga vlade obrambni načrt izvesti čim bolj racionalno: »Iz tega naslova se ne predvideva nobenih rezov ne v letošnji proračun ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti, temveč bomo eventualne dodatne stroške, če oziroma ko bodo nastali, financirali skozi dodatno zadolževanje.« Minister za obrambo Borut Sajovic pa je načrtom pristavil napoved o postopni širitvi aktivne sestave SV in pogodbene rezerve iz trenutnih 10 tisoč na 30 tisoč pripadnikov.
Španci s podobnimi manevri kot Slovenci
Slovenske zamisli o tem, da bi tudi na primer krepitev prometne infrastrukture štela med obrambne stroške, ni osamljena. Nekaj podobnega počnejo tudi v Španiji. »Pojasnila vlade glede dvojne rabe predvsem kažejo na to, da Slovenija potrebuje strategijo za prepričavanje Nata, da sprejme novo metodologijo širšega pristopa, kaj sodi na področje varnosti in obrambe. V preteklih mesecih smo sicer lahko imeli občutek, da gre pri omenjanju dvouporabnosti in celovitega pristopa predvsem za opravičevanje oboroževanja in višanja obrambnih izdatkov pred slovensko javnostjo, ki temu ni preveč naklonjena. Hkrati dvouporabnosti najbrž niso naklonjeni niti vojaki sami. Tokrat je bilo govora o drugačni dvouporabnosti, predvsem strukturnih objektov. Kako se bo takšna politika izvajala, če bo potrjena, bomo morali v prihodnosti spremljati in ocenjevati,« vladne načrte ocenjuje profesorica obramboslovja z ljubljanske FDV dr. Maja Garb.
Poslanec Matej Tašner Vatovec iz Levice, ki vseskozi ostro nasprotuje višanju vojaških izdatkov, je sicer včeraj novinarjem dejal, da ker vladni načrti govorijo tudi o infrastrukturnih projektih in zdravstveni oskrbi, je zanje dokument sprejemljiv. Njegov bivši kolega, poslanec Miha Kordiš, se ne strinja. »Nato pakt svojo opremo pretovarja v Luki Koper in jo pelje po slovenskih železnicah za vojne, ki jih neti po svetu. In ravno to je edini razlog, zakaj bi bila Slovenija sploh kadarkoli vojaška tarča. Drugega tira ne moremo prestaviti pod Nato, če ni tudi del Natovega logističnega koridorja,« je dejal. In opozoril: »Dvonamenskost je beseda leta. Ko vlada propagira dvojno rabo, je jasno, da bo šla velika večina dodatnih sredstev neposredno v orožje. Že sedaj zapravlja 700 milijonov za patrije, ki niso primerne za slovenske terene, kupuje izraelsko orožje in tako dalje. Pod črto to pomeni, da se Slovenija priključuje militarizaciji EU, ki želi evropsko gospodarstvo utemeljiti na vojaški industriji. Nedopustno je, da evropska in slovenska oblast vežeta potencial za našo blaginjo na kolaboracijo Slovenije pri agresivnih imperialističnih vojnah držav Nato pakta v tujini.«
