Medtem ko rakete letijo in ubijajo, se v ozadju odvija še ena zgodba, ki utegne še kako vplivati na življenje drugod po svetu. Analitiki ocenjujejo, da utegne konflikt močno prizadeti razviti svet: najprej zaradi cene nafte, ki, kot kaže trenutno, je precej skokovito narasla, potem pa tudi kot posledica morebitnega iranskega oviranja morskih trgovskih poti.
Mnogi nestrpno pričakujejo torkovo na videz rutinsko prilagoditev cen pogonskih goriv. Napetosti med Izraelom in Iranom so svetovne trge z nafto namreč pahnile visoko v nebo, kar postavlja pod vprašaj prihodnjo stabilnost cen in obeta nov val inflacijskih pritiskov.
Kot pa pričakujejo analitiki, ta torek kakšnih večjih sprememb bržkone še ne bo. Finance ocenjujo, da naj bi se cena 95-oktanskega bencina ustalila pri približno 1,44 evra na liter, kar pomeni, da bo strošek 50-litrskega rezervoarja ostal nekje pri 72 evrih. Pri dizelskem gorivu se po teh ocenah obeta minimalen dvig; cena naj bi zrasla za kakšen cent, na okoli 1,455 evra na liter.
To je posledica načina izračunavanja cen pri nas.
Varljiva stabilnost?
Ta »slovenska« stabilnost je torej varljiva. Dogajanje na Bližnjem vzhodu riše precej bolj dramatično sliko. Po nedavnih napadih na Bližnjem vzhodu so cene nafte na svetovnih trgih doživele šok. Sod surove nafte West Texas Intermediate (WTI), ki velja za ameriško referenčno vrednost, je v petek poskočil za skoraj 8 odstotkov, potem ko je čez noč zabeležil največji dnevni skok v zadnjih letih.
Podobno se je odzvala tudi cena severnomorske nafte Brent, globalne referenčne vrednosti, ki se je povzpela na več kot 74 dolarjev za sod.
Analitiki investicijske banke JPMorgan so že pred tem opozarjali, da bi odprt spopad med Izraelom in Iranom, enim največjih proizvajalcev nafte na svetu, ceno nafte zlahka pognal čez mejo 100 dolarjev za sod. To bi bil prvi takšen dvig po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ki je pretresla globalne dobavne verige.
Takšen scenarij bi imel resne posledice za inflacijo, ki se je v zadnjem letu umirjala tudi na račun nižjih cen energentov.
Največji strah trgovcev
Po drugi strani je največji strah trgovcev možnost, da bi Iran v primeru nadaljnje eskalacije zaprl Hormuško ožino – ključno pomorsko pot, skozi katero potuje približno petina celotne svetovne oskrbe z nafto. »To je primarna skrb trga,« je nedavno poudaril Kristian Kerr, vodja makro strategije pri LPL Financial. Kljub temu večina analitikov meni, da je najhujši scenarij za zdaj malo verjeten. »Menimo, da se to ne bo zgodilo, predvsem zaradi odvisnosti Irana od prodaje nafte Kitajski,« dodaja Kerr.
Kljub temu tveganje ostaja. Vsak napad na naftno infrastrukturo v regiji, bodisi s strani Izraela ali Irana, bi imel takojšen in občuten vpliv na globalno ponudbo in posledično na cene, ki jih plačujemo na bencinskih črpalkah.
Medtem ko nekateri napovedujejo dramatične podražitve, drugi ostajajo bolj optimistični. Analitiki pri Goldman Sachs so priznali, da bo konflikt kratkoročno povišal tveganje in s tem ceno nafte, vendar ohranjajo svojo napoved, da se bo cena nafte WTI proti koncu leta umirila na okoli 55 dolarjev za sod.
Za slovenskega voznika to pomeni, da bo pričakovana torkova minimalna prilagoditev cen in nova uredba le kaplja v morje globalnih silnic. Medtem ko bo enotna cena, ki bo po novem veljala na vseh bencinskih servisih, po vsej državi prinesla večjo predvidljivost na kratki rok, je dolgoročna stabilnost odvisna od krhkega miru na na stotine kilometrov od nas.
