Konflikt med Iranom in Izraelom je v soboto dosegel novo, nevarno vrelišče. Ves dan so si sledili napadi in grožnje z obeh strani. Teheran je izdal ostro opozorilo Združenim državam, Veliki Britaniji in Franciji. Tamkajšnji državni mediji so poročali, da bodo vojaške baze in plovila teh treh zahodnih sil v regiji postale legitimne tarče, v kolikor bi te države aktivno sodelovale pri zaustavljanju iranskih povračilnih napadov na Izrael. Iranski general je zagrozil z zaprtjem morske ožine, ki je ključna za trgovino z nafto. Izraelski obrambni minister pa je izjavil, da bo »Teheran gorel«.
Izraelska vojska je po lastnih navedbah v napadih v Iranu ubila več kot 20 vojaških poveljnikov in devet jedrskih znanstvenikov. Med njimi naj bi bil vodja obveščevalnega oddelka v generalštabu iranskih oboroženih sil, Golamresa Mehrabi. Iranski državni radio je pred tem poročal o njegovi smrti in ga označil za namestnika vodje obveščevalnega oddelka. Po iranskih podatkih je bilo v izraelskih napadih v Iranu ubitih skoraj 100 ljudi. Večina žrtev naj bi bila po besedah iranskega veleposlanika pri ZN Amirja Saeida Iravanija civilistov. V gosto poseljenem širšem območju Tel Aviva v Izraelu pa so zaradi iranskih izstrelkov umrli najmanj trije ljudje.
Kaos in nestabilnost
Nedavni izraelski napadi na cilje v Iranu po besedah egiptovskega zunanjega ministra Badrja Abdel Atija predstavljajo znatno nevarnost za mir v regiji. V telefonskih pogovorih s svojima kolegoma iz Italije in Španije je posvaril, da napadi potiskajo regijo v kaos in nestabilnost, so sporočili s tamkajšnjega zunanjega ministrstva. Vojaški ukrepi niso rešitev za trajajoče krize. Abdel Ati se je jasno izrekel proti kršitvi suverenosti in ozemeljske celovitosti drugih držav. Pozval je k takojšnji deeskalaciji, rekoč, da se konflikt ne sme dalje širiti po regiji.
Po uboju poveljnika zračnih sil Revolucionarne garde Amirja Alija Hadžizadeja v izraelskih napadih je iranski duhovni vodja ajatola Ali Hamenej že sporočil ime njegovega naslednika. Novi poveljnik je Madžid Musavi, je navedeno v dekretu, objavljenem danes, torej v soboto.
»Zaprtje Hormuške ožine se trenutno preučuje in Iran bo s polno odločnostjo sprejel ustrezno odločitev,« je po poročanju časopisa Entekhab medtem dejal poslanec in brigadni general Ismail Kosari. Že v preteklosti so iranski politiki in vojaški predstavniki grozili z blokado Hormuške ožine. Takšno zaprtje strateško pomembne točke med Iranom in Omanom pa bi imelo resne posledice za naftni trg – približno petina vse svetovne surove nafte se prevaža po tej poti.
Grožnja zahodnim državam
Grožnja zahodnim zaveznicam, ki jo je prenesla tiskovna agencija Reuters, pa prav tako predstavlja pomemben preobrat v že tako napetih razmerah na Bližnjem vzhodu. Spopad, ki se je do sedaj odvijal predvsem med Teheranom in Tel Avivom, s tem dobiva razsežnosti, ki bi lahko v neposreden vojaški spopad potegnile tudi največje svetovne sile.
Irak je medtem prosil Iran, naj ne napada ameriških oporišč na iraških tleh. To je za tiskovno agencijo AFP povedal visok iraški varnostni uradnik. V Iraku, tesnem zavezniku Teherana, vendar tudi strateškem partnerju iranskega smrtnega sovražnika, Združenih držav, je nameščenih približno 2500 vojakov. »Prošnja je bila podana,« je dejal uradnik, ki je želel ostati anonimen. Dodal je, da je Teheran pokazal razumevanje za prošnjo Bagdada.
Sicer pa naj bi iranske oborožene sile po lastnih navedbah sestrelile sodobno izraelsko bojno letalo ameriške izdelave. Vzhodno od države naj bi bilo sestreljeno letalo F-35, je poročal državni radio. Pilot naj bi se rešil z izstrelitvijo, njegova usoda pa je trenutno negotova. Iz Izraela ni bilo potrditve dogodka.
Odprta zračna pot
V luči stopnjevanja vojne med Izraelom in Iranom je ameriška radiotelevizija Voice of America, ki jo je omejil ameriški predsednik Donald Trump, ponovno aktivirala svoj perzijski program. Več deset sodelavcev je bilo poklicanih nazaj, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na interno elektronsko sporočilo zaposlenim v službi.
»S takojšnjim učinkom ste odpoklicani z administrativnega dopusta,« je iz elektronskega sporočila citiral časopis Washington Post. »Pričakujemo, da se boste nemudoma vrnili na svoje delovno mesto,« so še dodali. Odločitev kaže na to, da želi Washington razširiti poročanje za Iran, je zapisala televizijska postaja CNN.
Izrael je po lastnih navedbah v svojih napadih na Iran sicer povzročil znatno škodo jedrskim objektom v Isfahanu in Natancu. Popravilo obeh objektov bo trajalo več kot nekaj tednov, je dejal predstavnik izraelske vojske. V napadih je bilo ubitih tudi skupno devet visokih jedrskih znanstvenikov. Iran je potrdil smrt treh.
Izrael je po navedbah njegove vojske napadel več kot 150 ciljev v Iranu z nekaj sto izstrelki. Zračna pot do iranske prestolnice Teheran naj bi bila praktično odprta. Po poročanju iranske tiskovne agencije Tasnim so bili v izraelskem napadu v mestu Zanjan ubiti trije člani Revolucionarne garde. Iranske tiskovne agencije poročajo tudi o eksploziji v vojaškem oporišču v zahodni provinci Kermanšah. Nad območjem se dviga dim.
Nekaj ur kasneje
Iran naj bi v svojih protinapadih na Izrael izstrelil na stotine dronov in raket, od katerih je bila večina prestrežena. Skupno naj bi Iran v štirih valovih napadov na Izrael izstrelil okoli 200 balističnih raket.
Kot je znano, je Izrael v petek sprožil obsežno operacijo proti iranskim jedrskim in vojaškim ciljem, kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja in obljube po maščevanju. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je v odzivu dejal, da Izraelu »ne bodo dovolili, da bi se varno izmazal iz tega velikega zločina«.
Sledili so iranski raketni napadi na večja izraelska mesta, vključno s Tel Avivom in Jeruzalemom, ki so po prvih podatkih zahtevali smrtne žrtve in več ranjenih. Sirene za zračni alarm so odmevale po vsej državi, prebivalci pa so noč preživeli v zakloniščih.
Združene države, ki imajo v regiji nameščenih med 40.000 in 50.000 vojakov na ključnih strateških lokacijah, kot so Katar, Bahrajn in Združeni arabski emirati, so se znašle v posebej občutljivem položaju. Čeprav so ameriški uradniki zanikali vpletenost v izraelske napade, so potrdili, da so, kot poročajo nekateri viri, ameriške sile pomagale pri prestrezanju nekaterih iranskih izstrelkov, usmerjenih proti Izraelu. Prav tovrstno sodelovanje je očitno sprožilo neposredno grožnjo Irana.
Evropski voditelji so sicer izrazili globoko zaskrbljenost nad eskalacijo. Britanski premier Keir Starmer je po pogovoru z izraelskim predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem poudaril pravico Izraela do samoobrambe, vendar je hkrati pozval k umiritvi razmer in iskanju diplomatske rešitve.
Izraelski obrambni minister Israel Katz pa je posvaril iranskega vrhovnega voditelja, da bo »Teheran gorel«, če bo nadaljeval z izstreljevanjem raket na izraelske civiliste. »Iranski diktator jemlje državljane Irana za talce in ustvarja realnost, v kateri bodo oni, še posebej prebivalci Teherana, plačali visoko ceno za očitno škodo, povzročeno izraelskim državljanom. Če bo Hamenej nadaljeval z izstreljevanjem raket na izraelsko domačo fronto, bo Teheran gorel,« je dejal Katz v izjavi.
Nočni napadi
Izraelska vojska je ponoči napadla več deset ciljev v Iranu. Med njimi so bile po navedbah vojske tudi infrastrukture za rakete zemlja-zrak. S tem naj bi poškodovali zračno obrambo v okolici Teherana in tako izraelskim letalskim silam tam omogočili prosto delovanje. Njihov poveljnik Tomer Bar je v sporočilu, ki ga je razširila vojska, govoril o »natančnih napadih operativnega in nacionalnega pomena«.
Iranski mediji so potrdili, da je bilo v Teheranu eno od obeh letališč tarča izraelskih napadov. Na vojaškem delu letališča Mehrabad v bližini terminala 4 je ponoči prišlo do eksplozij, je poročala državna tiskovna agencija Irna. Zadet naj bi bil hangar za bojna letala. Zračni promet je še vedno ustavljen.
Tiskovna agencija je zavrnila poročila, da naj bi bile zadete pristajalne steze letališča. Mehrabad leži v osrčju večmilijonske metropole z več kot 15 milijoni prebivalcev. Uporablja se predvsem za notranje lete in služi kot baza vladne flote. Mednarodno letališče se nahaja približno 40 kilometrov južno od prestolnice.
Medtem je na napade odgovoril tudi Teheran. Odgovor je bil pričakovan. Zračni alarmi so se ponoči oglasili po vsem Izraelu, vključno s Tel Avivom, medtem ko so prebivalce Jeruzalema prestrašile močne detonacije. Skupaj naj bi v napadih umrli vsaj trije Izraelci, več kot 80 je bilo ranjenih. V enem izmed napadov je izstrelek pristal v bližini skupine ljudi in jih poškodoval. Videoposnetki s prizorišča, katerega lokacija ni bila razkrita, prikazujejo ruševine močno poškodovanih stavb in uničene avtomobile.
Izraelska vojska, kot kaže, ne bo prenehala z napadi, Netanjahu pa je Irance pozval, naj se uprejo režimu.
Izrael ocenjuje, da Iran večino raket še vedno hrani za morebitne kasnejše napade. Po ocenah izvedencev ima ta država namreč nekaj tisoč balističnih raket in dronov, ki lahko dosežejo Izrael.
Napada niso pričakovali
Zdi pa se, da je iransko vodstvo, kljub večdnevnim pripravam na morebiten napad, napačno ocenilo namere Izraela. Uradniki blizu iranskega vodstva so v petek priznali, da niso pričakovali napada pred novim krogom jedrskih pogajanj, načrtovanim za prihodnjo nedeljo. Poročila o neizbežnem napadu so zavračali kot izraelsko propagando, katere cilj naj bi bil izsiliti popuščanje Irana pri pogajanjih.
Osrednji del izraelskega napada je bil sicer usmerjen v iranski jedrski program. Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je pred Varnostnim svetom Združenih narodov v New Yorku potrdil, da ga je Teheran obvestil o uničenju pomembnega nadzemnega dela obrata za bogatenje urana v Natancu. V tem objektu v osrednji iranski provinci Isfahan je Iran proizvajal do 60-odstotno obogateni uran, kar je ključen korak na poti do morebitne izdelave jedrskega orožja in dolgoletna točka spora z Zahodom.
Po iranski prestolnici Teheran so odjeknile močne eksplozije, aktivirana je bila zračna obramba. Očividci so poročali o napadih v osrednjem in severovzhodnem delu mesta, opazovalci pa domnevajo, da je bil cilj napadov tudi jedrski objekt severno od prestolnice. Iranski veleposlanik pri ZN, omenjeni Amir Saeid Iravani, je opozoril na tragične posledice napadov: »Do sedaj je bilo ubitih 78 ljudi, med njimi visoki vojaški uslužbenci, več kot 320 pa je ranjenih. Velika večina žrtev so civilisti, vključno z ženskami in otroki.«
Iran je za napad neposredno obtožil Združene države Amerike. »Sokrivda ZDA pri tem terorističnem dejanju je nedvoumna,« je dejal Iravani v Varnostnem svetu. »Izrael nas je napadel s polno obveščevalno in politično podporo ZDA. Ne bomo pozabili, da so naši ljudje izgubili življenja zaradi izraelskih napadov z ameriškim orožjem.«
Mednarodni odzivi
Mednarodni odzivi so bili hitri in bolj ali manj enotni v pozivu k zadržanosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je obe strani pozval k takojšnji deeskalaciji. »Izraelsko bombardiranje iranskih jedrskih objektov. Iranski raketni napadi na Tel Aviv. Dovolj je stopnjevanja,« je zapisal na omrežju X. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po pogovoru z izraelskim predsednikom Isaacom Herzogom poudarila, da je »ohranjanje regionalne stabilnosti nujno potrebno«, hkrati pa potrdila pravico Izraela do samoobrambe.
O konfliktu sta po telefonu med drugim govorila tudi britanski premier Keir Starmer in ameriški predsednik Donald Trump, ki sta se strinjala o »pomenu diplomacije in dialoga«.
Eskalacija prinaša prve posledice za svetovno gospodarstvo. Dirk Jandura, vodja nemškega združenja za zunanjo trgovino (BGA), je za nemški FAZ opozoril na neizbežen dvig cen nafte. Posebej je izpostavil ranljivost Hormuške ožine, skozi katero potuje približno petina svetovne proizvodnje nafte. »Če bi Iran želel povečati pritisk na mednarodno skupnost, bi lahko ožino blokiral,« je dejal Jandura. »To bi imelo takojšnje posledice za zahodne industrijske države.«
Nemška podjetja, ki uvažajo blago iz Izraela, se že pripravljajo na motnje v dobavnih verigah zaradi poškodovane infrastrukture.
Hrvaški mediji poročajo, da sta bila v napadih ranjena hrvaški konzul in soproga. Raketa je padla v bližino zgradbe, kjer živita.
Zaradi napadov ostaja iranski zračni prostor zaprt, izraelska vojska pa svoje prebivalce poziva k zadrževanju v bližini zaklonišč.
