V tišini majhne domačije Pivec, obdane z naravo, Jožica Bajc Pivec skrbno neguje ne le svoje zeliščne grede, ampak tudi dragoceno zakladnico znanja, ki so ji ga predale generacije pred njo in ga je sama nadgradila skozi leta predanega dela. Nekoč aktivna v izdelovanju najrazličnejših zeliščnih pripravkov, se danes v pokoju z enako strastjo posveča izobraževanju. »Znanje, ki je v glavi, je brez vrednosti, če ga ne podelimo naprej,« je njen preprost, a močan moto, ki odmeva na vsakem njenem predavanju, delavnici in v pogovoru. Prav ta želja po deljenju jo je povezala z Marijo Komatar, s katero sta postali gonilna sila potujočega Festivala zelišč. Dogodek, ki vsako leto v drugem kraju Slovenije združi strokovnjake, ljubitelje in radovedneže, željne spoznavanja moči narave, je preteklo soboto potekal v cvetočem Arboretumu Volčji Potok.
Letošnji festival je v ospredje postavil šipek, rastlino, ki jo Jožica opisuje s spoštovanjem in občudovanjem. »Skoraj vse bi si upala povedati o šipku, pa še vedno ne vem vsega, vedno se najde kaj novega,« skromno priznava, a njeno poznavanje te rastline je osupljivo. Ta trnati grm, ki zraste do tri metre visoko in ga pozno spomladi krasijo nežni beli do rožnati cvetovi, jeseni pa zažari v oranžno-rdečih plodovih, je prava naravna lekarna.
»Šipek je najbogatejši naravni vir vitamina C v našem okolju,« poudarja Jožica. Ta vitamin je ključen za krepitev imunskega sistema, kar so vedeli že naši predniki, ki so šipek stoletja uporabljali pri prehladu in gripi. Med drugo svetovno vojno je bil celo glavni vir tega vitalnega vitamina. A bogastvo šipka se tu ne konča. Vsebuje tudi druge vitamine in minerale, ki skrbijo za zdravje oči, kože, kosti, zob in mišic, antioksidante, ki blažijo vpliv stresa, ter maščobne kisline, pomembne za kožo in srčno-žilni sistem. Njegove protivnetne lastnosti lajšajo težave s sklepi in mišicami, izboljšujejo gibljivost, vlaknine pa spodbujajo prebavo in lajšajo zaprtje ter napenjanje. Šipkovo olje iz semen je cenjeno zaradi sposobnosti regeneracije kože in zmanjševanja brazgotin, vitamin C pa prispeva k elastičnosti kože in zmanjšuje vidne znake staranja. Pomembno je vedeti, da šipek v pol leta po naravni poti izgubi polovico vsebnosti vitamina C, zato je njegova moč največja od jesenskega nabiranja do pomladi.
Od nabiranja do pripravkov
Nabiranje šipka, ki poteka od konca septembra do novembra, zahteva nekaj znanja in priprave. Jožica svetuje, da ne čakamo na mraz, saj ta plodovom škodi, postanejo namreč mehki in kisli. Izbiramo čvrste, nepoškodovane plodove. Ključnega pomena je nabiranje v čistem okolju, daleč od cest, industrije, smetišč in intenzivno obdelovanih kmetijskih zemljišč, saj rastlina iz zemlje črpa snovi, ki lahko pridejo vse do plodov. Zaradi ostrih trnov je priporočljiva zaščita – rokavice in dolgi rokavi. Plodove lahko trgamo ročno ali režemo s škarjicami.
Pred sušenjem šipek očistimo – odstranimo peclje in ostanke cvetov (muhe). Pomembno je, da šipka ne peremo, saj bi s tem izprali dragocene snovi, če je potrebno, ga le obrišemo s suho krpo. Sušimo vedno cele plodove, saj bi s prerezom omogočili uhajanje hlapljivih olj. Idealno je sušenje v tanki plasti na zračnem, prepišnem mestu, na primer na lesenih mrežah (lesah), prekritih s čisto tkanino (brez ostankov mehčalca!), ob rednem mešanju. Uporabimo lahko tudi lesene zaboje ali kartonske škatle, obložene s tkanino. Alternativa je sušenje v pečici pri temperaturi med 35 in 50 stopinj Celzija (nikakor ne več, da plodov ne spečemo!), pri rahlo odprtih vratih, da vlaga lahko izhaja. Zelo primeren je tudi gospodinjski sušilnik za sadje, ki omogoča konstantno temperaturo; sušenje traja od osem do dvanajst ur. Posušen šipek je krhek in se zdrobi med prsti. Hranimo ga v nepredušno zaprtih steklenih kozarcih, v temnem prostoru. Očiščene plodove lahko tudi zamrznemo, cele ali že brez semen in dlačic, za kasnejšo presno uporabo ali kuhanje. Čiščenje dlačic in semen je sicer zamudno delo, a Jožica zagotavlja: »Verjemite, splača se!«
Vsestranska uporaba
Najbolj priljubljen pripravek je seveda šipkov čaj. Pripravimo ga lahko iz svežih (prerezanih ali zdrobljenih) ali suhih plodov. Za vroč čaj potrebujemo dve žlici suhega ali štiri žlice svežega zdrobljenega šipka na liter vode; zavremo in kuhamo od deset do 15 minut (ali pet minut in pustimo stati dlje za več vitamina C). Hladni izvleček pripravimo tako, da dve do tri žlice suhega zdrobljenega šipka namakamo v litru hladne vode čez noč in dobimo odličen osvežilni ledeni čaj poleti. Čaj vedno pijemo počasi, po požirkih. Zanimivost: isti šipek lahko za čaj prekuhamo dvakrat ali trikrat. Okus lahko obogatimo z meliso, meto, sivko, bezgom, cimetom, ingverjem, posušenimi jabolčnimi olupki, medom, limono ali žličko domačega jabolčnega kisa.
Možnosti uporabe šipka so skoraj neomejene. Lahko pripravimo tinkturo, potem kašo, ki je odlična kot samostojen posladek, na palačinkah ali sladoledu. Lahko naredimo tudi prah, ki ga dodamo smutijem, jogurtom, ali celo vmešamo v moko za peko kruha in peciva. Zmešan z oljem ali medom je odličen piling za kožo. Iz svežih plodov lahko s fermentacijo pripravimo vino in tako dalje.
Veliko je tudi ljubiteljev šipkove marmelade, ki jo pripravljamo iz svežih plodov. Lahko jih najprej očistimo semen in dlačic, kar ni enostavno delo, ali pa skuhamo cele in nato pasiramo. V tem primeru je okus nekoliko drugačen in dlačice se lahko čutijo. Dodamo sladkor in začimbe po okusu.
Tudi cvetovi so uporabni za nežen čaj, kopeli, kozmetiko ali oljni izvleček. Korenine v nekaterih tradicionalnih medicinah cenijo zaradi protivnetnega in krepčilnega delovanja, posebno pri težavah z mehurjem in ledvicami. Celo šipkove šiške (tvorbe, ki nastanejo zaradi osice) imajo diuretični učinek in se uporabljajo pri težavah s sečili.
Več kot le rastlina
Šipek spremlja človeštvo že milijone let – arheologi so našli sledi, stare najmanj 25 milijonov let. V Sloveniji uspeva kar 24 avtohtonih vrst. Njegov pomen se odraža tudi v kulturi: tisočletni grm v Nemčiji priča o njegovi dolgoživosti, cenijo ga čebele in drugi opraševalci. V stari Grčiji je simboliziral ljubezen in trpljenje, v srednjem veku zaščito, moč in upanje. Uporabljali so ga celo v ljubezenskih čarih – za kopeli, kadila ali ogrlice za privabljanje ljubezni, pri čemer so vedno odstranili trnje. Z listi so celo vedeževali pri izbiri pravega ljubimca.
To bogato dediščino Jožica Bajc Pivec in njeni somišljeniki ohranjajo tudi prek Zeliščarskega festivala. »Združujemo enako misleče, čuteče ljudi, ki se zavedajo pomena skrbi za naravo in ohranjanja starih znanj,« pojasnjuje in dodaja, da festival deluje na prostovoljni osnovi, saj je cilj povezovanje in izmenjava znanja.
Delo Jožice Bajc Pivec je svetilnik v času, ko se prepogosto obračamo k hitrim rešitvam in pozabljamo na modrost narave. Njena predanost izobraževanju in ohranjanju tradicionalnih znanj o rastlinah, kot je vsestranski šipek, ni le ohranjanje preteklosti, ampak naložba v bolj zdravo in sonaravno prihodnost za vse nas. Šipek, kot pravi Jožica, »osrečuje in zdravi človeka in njegovo življenjsko okolje v mnogoštevilnih pogledih«, njeno delo pa zagotavlja, da bo ta modrost živela naprej.
