Gliva Aspergillus je stalno prisotna v našem okolju. Najdemo jo v zemlji, kompostu in celo v zraku, ki ga dihamo. Pri zdravih ljudeh običajno ne povzroča težav, a za posameznike z oslabljenim imunskim sistemom je lahko smrtonosna.
Še posebej ogroženi so bolniki z levkemijo, HIV-om, astmo ter tisti, ki so na kemoterapiji. Okužba z Aspergillusom se pogosto razvije v pljučih, kjer sprva poteka brez simptomov, lahko pa privede do hujših zapletov – izkašljevanja krvi in postopnega odpovedovanja dihal.
Kot poroča britanski Independent, ki povzema novo raziskavo z univerze v Manchestru, postaja posebej nevarna tako imenovana invazivna aspergiloza. Gre za obliko okužbe, pri kateri gliva prodre v krvni obtok in povzroči sistemsko okužbo z visoko stopnjo smrtnosti. Čeprav so tovrstni primeri trenutno še redki, strokovnjaki opozarjajo na njihovo porast v bolnišnicah po vsem svetu – predvsem med ranljivimi bolniki.
»Smo priča kontinentalnim spremembam v razširjenosti glivičnih patogenov,« je ob objavi raziskave poudaril dr. Norman van Rajn. Podnebne spremembe po njegovem mnenju bistveno vplivajo na to, kje in kako se bodo bolezni širile v prihodnje.
Poleg zdravstvenih groženj predstavlja Aspergillus tudi tveganje za prehransko varnost. Vrsta Aspergillus flavus namreč proizvaja aflatoksin, močan toksin, ki poškoduje jetra in je povezan z nastankom raka. Njegova prisotnost v žitaricah in drugih rastlinskih proizvodih narašča, širjenje glive proti severu Evrope pa bi lahko ogrozilo globalne zaloge hrane.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi glivične okužbe lahko postale eden največjih zdravstvenih izzivov prihodnosti. »V času, ko mikrobi prehajajo naravne meje z večjo lahkoto kot kdaj koli prej, glive, kot je Aspergillus, predstavljajo tiho pandemijo,« opozarjajo raziskovalci. Ker so okužbe pogosto nevidne, dokler ni prepozno, pozivajo k večji pozornosti in vlaganjem v diagnostiko ter zdravljenje glivičnih bolezni.
