Milijoni ljudi po svetu dolgujejo svoja življenja posameznikom, ki so darovali svojo kri. Letno je darovanih več kot 80 milijonov enot krvi, a se le 38 odstotkov krvi zbere v državah v razvoju, v katerih sicer živi 82 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Velike zasluge za razvoj krvodajalstva ima avstrijski zdravnik, patolog in imunolog Karl Landsteiner, ki je odkril prve tri krvne skupine (A, B in 0) in leta 1930 za odkritje sistema krvnih skupin prejel Nobelovo nagrado za medicino. Pri tem je sodeloval Slovenec Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani in prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B. Karl Landsteiner je bil rojen 14. junija 1868 na Dunaju in prav zato ta dan namenjamo svetovnemu dnevu krvodajalstva.
Tudi v Sloveniji se priključujemo svetovnemu praznovanju dneva krvodajalcev, ki ga začenjamo s svojim nacionalnim praznikom: dnevom krvodajalstva 4. junija. Na ta dan leta 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi.
