To je bilo leta 2005. Danes je Jalal star 39 let. »Poskušal sem poklicati mamo in očeta, a iz mojega grla ni prišla nobena beseda … občutil sem zloveščo prisotnost pošasti, ki mi je dvigovala in spuščala noge. Davila me je, poskušala me je ubiti. In bil sem stoodstotno prepričan, da bom umrl,« se spominja.

Ta vrsta halucinacij je značilna za ljudi s spalno paralizo.

Spalna paraliza se pojavi med prehodi v fazo hitrega gibanja oči, znano kot REM. »Vaši možgani, ki so budni in pozorni, ter telo, ki še vedno spi in je negibno, za trenutek trčijo,« je po elektronski pošti za CNN povedal Matthew P. Walker, direktor Centra za znanost o človeškem spanju na Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju.

Po globokem spanju je REM spanje naslednja kritična faza spalnih ciklov, za katero so značilne večje količine sanj, ki so prav tako izjemno žive in realistične, ter hitrejši srčni utrip in dihanje. REM spanje je bistveno za spomin, koncentracijo, uravnavanje razpoloženja in delovanje imunskega sistema.

Tretjina ljudi doživi vsaj eno epizodo

Jalalove izkušnje so ga spodbudile k preučevanju tega pojava po vsem svetu. Od takrat je doktoriral iz psihiatrije in je zdaj raziskovalec na oddelku za psihologijo Univerze Harvard ter vodilni strokovnjak za spalno paralizo. Prav tako zdravi bolnike, ki se z njo spopadajo.

Po podatkih klinike Cleveland približno 30 % ljudi po vsem svetu v življenju doživi vsaj eno epizodo spalne paralize. Koliko teh ljudi ima ponavljajočo se in poslabšajočo obliko spalne paralize, ni jasno, vendar je ta odstotek verjetno nizek, je dejal Jalal.

Približno 40 % ljudi s spalno paralizo ima vidne, slušne ali taktilne halucinacije, kot sta pritisk na prsi ali občutek, da so izven telesa, je pojasnil Jalal. Za približno 90 % teh posameznikov so iluzije grozljive. Lahko vključujejo duhove ali bitja, podobna mačkam ali nezemljanom, njihova dejanja pa so lahko tako neškodljiva, kot je preprosto približevanje, ali pa tako zlobna, kot je nadlegovanje ali poskus uboja.

Vzrokov za halucinacije je več

Vzrokov in dejavnikov tveganja za spalno paralizo je več. Strokovnjaki pravijo, da ti dejavniki vključujejo stres in z njim povezana stanja, kot so tesnoba, posttravmatska stresna motnja (PTSM), bipolarna motnja in panična motnja. Velik del Jalalove spalne paralize se je pojavil, ko je hodil v šolo. Zdaj, ko doživi epizodo enkrat ali dvakrat na leto, se to običajno zgodi v obdobju visokega stresa, je dejal. (Ko enkrat doživite spalno paralizo, se je med epizodo lahko zavedate, a vas še vedno skrbi.)

Drugi pogosti dejavniki so pomanjkanje spanja, časovna razlika, nepravilen urnik spanja, motnje spanja, kot je narkolepsija, ter genetski dejavniki, sta povedala Walker in Jalal.

Priporočamo