Ameriško zdravstvo je seveda specifično in se razlikuje od slovenskega, a če bi v diagnozah obeh podčrtali enake lastnosti, bi to brez večjega pomisleka bile recimo čakalne dobe, premalo kadra, izčrpano osebje, varljiva sla po privatizaciji. Pittsburška bolnišnica natančno pokaže, kaj vse se lahko zgodi v izmeni na urgenci v bolnišnici, ki poka po šivih. Kar je posebej evidentno, je psihični pritisk, ki se ob slabih razmerah vselej zliva po zdravstvenem osebju. To prikaže tudi Katherine LaNasa, ki je upodobila glavno medicinsko sestro Dano Evans, za kar si je prislužila prvega emmyja. Če je na začetku, ko se jutro šele prebuja, njen lik izkušene zdravstvene veteranke poln naboja, se v izjemnem dramaturškem loku stvari zasučejo, kot se lahko samo pri dobrem scenariju.
Ljubezensko pismo sestram
Junakinja v izmišljeni bolnišnici vodi oddelek z veliko disciplino in čutom za ljudi, zato se večkrat znajde v vlogi posrednice med osebjem, bolniki in administracijo, pri čemer se pokaže, kako krhka je meja med delovanjem sistema in popolnim kolapsom. Ravno sestre so tiste, ki držijo sistem pokonci, čeprav so pogosto prezrte ali pa niso vključene v odločanje o pogojih dela v zdravstvu. Igralka Katherine LaNasa je svoj lik ustvarila po navdihu, ki ga je dobila od medicinskih sester, ki so ji pomagale skozi njeno zdravljenje. Leta 2023 so ji namreč postavili diagnozo raka na dojki. V enem izmed intervjujev je tudi poudarila: »Moj nastop v Pittsburški bolnišnici je ljubezensko pismo vsemu osebju, ki je z menoj ravnalo tako ljubeznivo in pozorno, ko sem prebolevala raka.«
Podpora sester je bila med ključnimi dejavniki v tem težkem obdobju, je igralka povedala za revijo Women's Health: »Včasih je bila to drobna gesta – preden sem bila na vrsti za pregled, so mi prinesle toplo odejo. Ko so me udobno zavile, sem čutila, da je nekomu mar zame in da lahko preživim vse. Kasneje sem o tem pripovedovala scenaristom serije, zato v enem izmed prizorov položim toplo odejo na noge pacienta, ki zelo trpi. Ta gesta je temeljila na moji izkušnji.«
Izkušena medicinska sestra Dana ima svoj glas, dokler na lastni koži, v miru, na čik pavzi, ko si končno za minuto oddahne od dogajanja na urgenci, na lastni koži občuti, kaj se lahko zgodi, ko čakajočemu v dolgi čakalni vrsti končno prekipi. Različne oblike nasilja nad zdravstvenim osebjem se dogajajo tudi pri nas. Na koncu vselej nasrkajo ljudje v prvih bojnih linijah. Katherine LaNasa je takole komentirala trenutek v prizoru, ki ga ne bomo preveč razkrili, zgolj priporočili ogled: »Ta moški ji je v sekundi vzel vse dostojanstvo … V tistem trenutku jo je popolnoma zrušil. Vzel ji vse.«
