V prvi polovici osemdesetih let je Belgijo zajel val nepojmljivega nasilja. Skrivnostna tolpa, ki so jo mediji poimenovali Brabantski morilci ali Tolpa iz Nijvela (»De Bende van Nijvel«), je izvedla serijo brutalnih ropov in umorov, ki so v državi pustili globoko brazgotino. Njihove tarče so bile običajne – supermarketi, restavracije, trgovine. Toda njihove metode so bile vse prej kot običajne. Delovali so kot vojaška enota, streljali so na nedolžne mimoidoče, vključno z ženskami in otroki, pogosto za smešno majhen plen. Skupno so za seboj pustili 28 mrtvih in več kot 40 ranjenih. Kdo so bili ti morilci in kaj je bil njihov pravi motiv? Je šlo samo za denar ali za nekaj veliko bolj zloveščega? To ostaja ena največjih nerešenih skrivnosti v Belgiji.
Teror se je začel leta 1982 in se je stopnjeval v treh ločenih valovih do leta 1985. Sprva so bili to drzni vlomi v trgovine z orožjem in napadi na posameznike. Toda kmalu je postalo jasno, da ne gre za običajne kriminalce. Njihova predrznost, taktična usposobljenost in predvsem pripravljenost na uporabo skrajnega nasilja so kazali na nekaj več. Delovali so kot dobro usklajena ekipa, običajno treh moških, ki so jih očividci kasneje opisali in tako so dobili vzdevke: Velikan (domnevni vodja, zelo visok moški), Morilec (glavni strelec, ki je hladnokrvno ubijal žrtve) in Starec (voznik in logistična podpora).
Srhljiva nepredvidljivost
Med ropom supermarketa so ustrelili stranko, ki je stala v vrsti pri blagajni, ali otroka, ki je čakal v avtu na parkirišču. Ukradeni zneski so bili večkrat nepomembni. V enem primeru so za nekaj tisoč belgijskih frankov umorili osem ljudi. To torej ni bil rop, pač pa je bil terorizem proti vsem.
Vrhunec njihovega nasilja je nastopil v krvavi jeseni leta 1985. V soboto, 27. septembra, so napadli supermarket Delhaize v kraju Overijse, kjer so ubili osem ljudi in ukradli manj kot, preračunano v današnjo valuto, 2000 evrov.
Samo dober mesec kasneje, 9. novembra, so izvedli zadnji in najbolj zloglasni napad na supermarket v mestu Aalst. Ponovno so ubili osem ljudi. Tokrat pa se je policija odzvala hitreje in tako je prišlo do strelskega obračuna na parkirišču.
Morilcem je kljub temu uspelo pobegniti. Po tem napadu je tolpa izginila tako skrivnostno, kot se je pojavila. Nikoli več ni udarila.
Preiskava je bila polna napak
Belgija je bila v šoku. Kako je mogoče, da tako nasilna in profesionalna tolpa več let nekaznovano seje smrt? Preiskava je bila obsežna, vendar tudi polna napak, uničenih dokazov in slepih ulic. Sčasoma so se začele krepiti teorije, da ne gre za običajen kriminal, temveč za politično zaroto.
Namreč, najbolj razširjena in vztrajna teorija je, da so bili Brabantski morilci del širše, desničarske ekstremistične zarote, katere cilj je bil destabilizirati belgijsko demokracijo. Z ustvarjanjem kaosa in strahu med prebivalstvom naj bi poskušali upravičiti uvedbo strožjega, bolj avtoritarnega režima.
Ta metoda, znana kot strategija napetosti, je bila v tistem času povezana s tajnimi paravojaškimi mrežami, kot je bila Gladio, ki naj bi jo podpirala tudi CIA in NATO kot obrambo pred morebitno sovjetsko invazijo. Po tej teoriji so bili napadi na supermarkete skrbno izbrani, saj so bili xsimbol normalnega, mirnega življenja in so s tem najučinkoviteje vnesli strah med ljudi.
Sumi so hitro padli tudi na pripadnike elitnih enot belgijske orožništva, predvsem specialne enote Groupe Diane. Njihovo taktično znanje, poznavanje orožja in navidezna nedotakljivost tolpe so kazali na to, da so bili storilci bodisi sami orožniki bodisi so imeli močno zaščito znotraj varnostnih struktur. Več orožnikov je bilo osumljenih in preiskanih, vendar trdnih dokazov za obsodbo ni bilo.
Priznanje na smrtni postelji?
Leta so minevala, primer je ostajal nerešen. Leta 1986 so v kanalu blizu Bruslja sicer našli vreče z orožjem — vključno s tistim, ki je bilo uporabljeno v napadih — in drugimi predmeti, povezanimi s tolpo. Odkritje je bilo nenavadno, kot da bi se nekdo želel znebiti dokazov, a hkrati pustiti sled.
Nato pa je leta 2017, več kot 30 let po zadnjem napadu, prišlo do dramatičnega preobrata. Brat nekdanjega elitnega orožnika Christiaana Bonkovskega je stopil v javnost in povedal, da mu je Christiaan na smrtni postelji leta 2015 priznal svojo vpletenost. Povedal naj bi mu, da je bil on Velikan, torej vodja tolpe. To priznanje je ponovno odprlo primer in močno okrepilo teorijo o vpletenosti orožnikov. Kljub temu priznanje ni pripeljalo do razrešitve celotne mreže. Kdo sta bila potemtakem Morilec in Starec? In kdo je stal za njimi in jim dajal ukaze?
Kakorkoli že, primer nedvomno ostaja odprta brazgotina, če uporabimo to prispodobo, v belgijski družbi. Ker to ni samo zgodba o 28 mrtvih, temveč tudi zgodba o obdobju, ko je bilo zaupanje v državo in njene institucije popolnoma porušeno.
