Čitala sem jih več kot eno uro, pa še niso zaspali, škoda se jim je zdelo, da jih ne bi slišali. Vprašala sem jih, če še vedno mislijo, da ta gospa ne mara otrok. Kdo lahko otrok ne mara, če jim pa piše take pesmice.
Ga. Svetlana vedno pove, kaj misli, ne spreminja svojih prepričanj. Upa si pokazati s prstom na krivice, upa si pogledati človeku v oči. Včasih to naredi na zelo nesramen način. Prizadene ljudi, ki mislijo, da so nedotakljivi, užali ali pove resnico, ki jo nekateri zelo težko prenesejo. Je pač posebna oseba, ki pa bo pustila za seboj ogromen opus otroških pesmic, ki ne bodo šle v pozabo. Zavedati se moramo, da le-to ohranja slovenski jezik, katerega Svetlana zelo lepo uporablja pri svojem delu. Ko berem taka dela, se zavem, kako lep je naš jezik, vendar mora to kdo napisati, mora tudi znati napisati, mora imeti občutek za to. Nazadnje mora biti čustven in občutljiv.
Zakaj to pišem? Zato, ker imam občutek, da je referendum, ki ga je predlagala stranka SDS proti izrednim pokojninam našim kulturnikom, nastal prav in samo zaradi ge. Svetlane Makarovič. V Sloveniji imamo namreč politike, ki so zelo maščevalni in bi žrtvovali celo sedem milijonov državnega denarja, da bi se lahko tako ali drugače maščevali. Saj take osebe poznamo, žal pa mi je, da lahko okoli sebe zastrupljajo še veliko ljudi, ki so jim zelo zvesti. Ne mislijo s svojo glavo, so enostavno glasniki drugih. Pri tem pa ne povedo nič, kar bi pilo vode.
Zatorej, ga. Svetlana zelo veliko stane državo samo zato, ker je dobra!
Marjeta Groff, Idrija
